Vesoljka, ja je rekla gospa iz kampa, da imajo lovci višje gor napajališča in krmišča baje, sicer je pa tule ful nekih izvirčkov sladke vode. Mož je šel eno jutro hodit po enih potkah do začetkov sosednjih zalivčkov, pa pravi, da je imel občutek, da so povsod prisotni taki ful hladni tokovi, verjetno sladka voda vdira. Pa znanci, ki se z čolnom pogosto trogajo do tiste uvale Meli so tudi potrdili, da so velikokrat videli srne pit prav ob obali, včasih je celo videt take drobne potočke, ki pronicajo po pesku do morja. Tako da mislim, da glede na vse skupaj niso slabo izbrali tega mesta za rezervat. Ker namreč - tisto področje je z izjemo mini vasice Punta Križa 2 km stran čisto nenaseljeno
Eh, koza, še linć bi mogla dat:
KLIK 
Pa kako so naju našli, barabe paparacovske
Še dobro, da sva tisto Karlovačko skrili, da slike ni potrebno cenzurirat
Hehe, seveda je kanalizacijska cev, ki gre 200 m naprej v lošinjski zaliv ... ma, glede na to, da tam tečejo odplake samo od kampa, pa še to je že zgodovina, saj so lani prav na koncu naredili popolnoma novo čistilno napravo, ki jo slišiš ponoči žuboreti kot kakšno Sočo in je edina zidana stavba v tem delu kampa, kjer je prav zaradi "zaščitenega območja" prepovedano karkoli zidati - ni frke. V bistvu od lanskega leta naprej po tej cevi v morje ne teče nič več
Če samo pomislim na istrska turistična naselja s takelimi "rampami", ki so se širile v morje od množice hotelov, tisto pa je bilo bljak, ja
Še ena novica za Boniko:
sva šla danes
sredi noči, ob osmih zjutraj, z Rokotom na en kratek sprehod
sanitarne narave 
, pa zagledam najprej jaz na drugem koncu naše njive, torej 50 m od naju, eno veliko in eno malo srnico
Rokotu sem rekla naj sede, da bova gledala. In res je bil lepo čisto pri miru, srnici naju nista opazili ali zavohali in sva ju gledali par minut, kako sta šli čisto počasi proti sosedovemu vinogradu in nekaj tam pobirali po tleh. Jaz sem ga skozi po tiho hvalila, da moj ljubček, ker pridno gleda srne, on me je polizal po licu, teslo moje črno, je zastopil, da mi mora dal ljubčka
Potem pa je tavelika srna pogledala proti nama in verjetno dala nek "znak" tamali, pa sta tekli v drugo smer naprej, ampak lepo elegantno, nič panično, sta poskakovali
Tko da ... še LoUci niso več tisto, kar naj bi bili
Tele "srne" Baldarina pa so tako navajene ljudi in psov, da je jim gladko fučka. Če se že česa prestrašijo, začnejo skakati kot na fedrah, sploh ne laufajo, ampak se gibljejo kot kakšne antilope in ko tečejo po makedamski cesti, delajo tak šundr, da se je Roko njih ustrašil in ne obratno
Enkrat sem sredi tahujše vročine šla sama do trgovine in me je skoraj kap, ko sem v grmovju čisto ob "glavni cesti" (seveda gre za cesto sredi kampa in ne neko prometnico) videla samca damjaka.
Kako je pa to veličastna žival! Uauuuuuuuuu
To je veliko kot en konj, rogove ima pa tudi orgaške, lopataste. Pa se ni pustil motit, je malo buljil vame, potem pa žvečil neko zelenje naprej.
Evo, glih nekaj takega je bil
(to ni moja fotka):
(vir)@Branka, upam, da te ne bom razočarala, ma tisti "črički", ki tako lepo pojejo so tiste "nagravžne" zelene debele mesnate kobilice
Čriiiii-čriiii-čriiii
No, seveda pa čez dan tudi škržatov ne manjka
In ja, Cres je čudovit, meni je sploh prelepa divja in opustela vzhodna obala, kjer je zaradi bičanja burje rastlinje zelo skopo, pa tudi obala se strmo spušča v morje, ki dosega v kanalu med Cresom in Rabom globino do 100m zelo na hitro, predvsem pa so na vzhodni obali
gnezdišča "čuvenih" beloglavih jastrebov, ornitološki rezervat, ki jih brez težav vidiš. To je pa tudi nekaj posebnega, ko ti avto kar naenkrat preleti velika senca, pa pogledaš v nebo pa vidiš tista veličastna razpeta krila nad sabo ... več kot dva merta merijo njihova krila, ko so razpeta. Tisto je res wauuuuuuuuuuuuuuuuuu
Jana. Vse pravice pridržane.
