Evo, poročilo o prhljaju, dlaki, šoli in podobnih zadevah zadnjih dni
Prhljaja od nedelje ni več
pa tudi odpadanja dlake skorajda ne (no, vsaj cel kup na dan ne gre več dol;)
Verjetno je za to kriv pozitivnoi stres v obliki .... male šole
Tokrat smo ga malo srač**li, tako kot se za črne norčke spodobi.
Naša mala šola se začne ob 9. uri. Najprej moramo dvonožni učenci svoje takosmate privezati na količke ograje vadbišča na 4 m narazen in tam nas morajo pridni počakati, dokler se mi ne naposlušamo teoretičnega dela, ki poteka v (hvala bogu ogrevanem) zabojniku.
Zadnjič nam je vodja male šole naredil en daljši uvod, tokrat pa naj bi slišali "par besed" o pravilni prehrani psov in si pogledali kratek video o vajah, ki jih bomo kasneje delali z našo tršico Ido.
No, teh "par besed" se je vleklo in vleklo, ura je bila 10, pa 10.30, zunaj so se že nabirali "taveliki" šolarji, ki vadijo s taglavnim učiteljem, naše "prehrane" pa nikakor ni hotelo biti konec. Vsake toliko smo "mame" pokukale skozi okna, kako se kaj držijo naši šolarčki in vse je izgledalo OK, večina jih je mirno ležala, cmihal ni noben
naš Roko je pa sploh izgledal kot najbolj blaženo ležerno bitje pod soncem.
Potem mi pa naenkrat moja sošolka, lastnica luštnega NO mixa Alfija reče:" Ma, kaj vaš pes se zna sam odvezal? Lejte, kako lepo liže našega po gobčku!"
Jaz pa takole
odvezal?
In sem letela ven gledat, kaj se dogaja, medtem pa so mojo pasjo radost že obkrožili eni fantje iz "tavelike" šole, ki prej tudi niso nič sumljivega opazili.
Odvezal
japajade - ta mulc črni je elegantno, točno na polovici pregrizel močan 2 metrski povodec in izgledalo je, da se sploh ne zaveda, da je zdaj "prost". On je bil čisto zadovoljen, da je malo bližje svojemu sošolčku Alfiju in je samo čukasto gledal, ko sem prišla ponj
PO mojem je povodec zgrickal iz čistega dolgčasa in ne zato, ker bi hotel kam iti, tako je vsaj deloval, mulc lumpasti.
Očitno sem naredila tako tragično faco, da so me trije "taveliki" začeli tolažit in mi zrihtali ključ od društvenih boksov, da smo ubežnika zaprli za rešetke
In kolikor sem potem skozi okno videla, je eden od njih še svojega psa zaprl v drugi box in stal tam obema za družbo
In še vsi so mi na posodo ponujali povodec, če bi rabila. Res so fajn, tile naši pesjanarji kraški
Na srečo sem imela s sabo še en krajši povodec (mati misli na vse
)
No, seveda predavanja o prehrani še ni bilo konec do 11. ure, ko smo kooooončno šli malo migat na naše tamalo vadbišče. ker sva prejšnji teden pridno vadila, sva bila zeloooo pohvaljena (in tudi tršica se ne drži več tako kislo
) Ker imamo na vadbišču tudi ene par majhnih agility pripomočkov, nas za sprostitev med "piflanjem" tršica povabi, da jih malo sprobamo. Prav hecno je bilo videt, kako so bili šolarčki vsi trdi od strahu, ko je bilo treba prvič skozi tunel ali pa čez most, ampak priboljški in ponavljanje delajo svoje. Roko je ob koncu šolske ure kar sam zašibal čez most, brez priboljškov
Na koncu smo po treh urah že vsi tako zmatrani, da se komaj še premikamo. Zaključne igrice "lovi lumpa" - vzpodbujanje plenskega nagona, se veseli samo tamali terierček in ena 7 mesečna NO pupa, ostali sošolci pa ležijo okoli inštruktorja, ki maha z "lumpom" totalno nezainteresirani. Celo novi sošolki, jazbečarki se ni nič dalo ...
Inštruktor je izgledal kar malo nesrečen in je predlagal, da poiščejo jazbečevo kožo za več stimulacije, ma na srečo tiste kože niso našli
mene bi itak kap, če bi morala gledat en kos jazbeca na špagi ...
V glavnem, po prihodu domov je bilo treba zrihtat še kosilo za familijo, potem pa samo ... postelja! Roko pa je itak padel dol že takoj, ko sva prilezla domov, potem se nama je z možem samo pridružil pri siesti na postelji
Ste prav prebrale? Jaaa,
Roko, jaz in Moj hkrati na postelji ... brez pripomb, Moj je samo rekel :" Ma tega psa pa šola res zmatra, glej kako lepo spi!"
Zdaj pa pridno vadiva novo vajo "zraven" - ki naj bi pomenila nekakšen začetek šolskega "poleg", vmes ga nagrajujem za vsako "strastno" cufanje doma narejenega "lumpa" (kos stare brisače na štriku), ostale pleniske želje v obliki plastičnih vrečk in cigaretnih škatlic, ki obležijo ob cesti, pa si Roko izpolnjuje še vedno kar sam.
Samo po mojem bo ubogi pes kaj kmalu čisto zmeden, ker za lov na smeti sliši "fuuuuuuj", za lov na umazano cunjo pa "priiiiden"
Sicer pa se dosti cartamo in smeti po naravi tudi pobirava vsak dan, kontrolirava zadružnike, če dobro obrezujejo "najin" vinograd in led na "najinem" jezercu razbijava, da imajo srne kaj piti in s konji smo že skoraj na "ti" (beri - ko grem jaz toliko blizu ograde, da konja lahko pobožam, sedi Roko lepo tiho ob meni, brez repenčenja ali skrivanja pod krilo) - dva meseca vztrajnosti sta obrodila sadove
Konjske fige pa še vedno lepo dišijo - enkrat se jim lahko izogne, drugič je pa skušnjava prehuda in mati spet tuli
Težko je tole pasje življenje, veste ... in kako je šele šola naporna, čeprav se imamo za piflarje
No, slik pa tokrat ni, itak ne bi bilo nič novega, kiiiič v 101 položaju, itak