Pa kako se to naučijo. Pri nas se zmenijo čisto brez besed, do kje je meja...
Joj, moram enkrat posneti še igro med tema mulčkoma. Padeš po tleh, tako sta hecna, ko se grickata in "mlatita"
Sploh Roko spravlja iz sebe take zvoke, da ne veš al ga nekam tišči, ali ga nekaj špika, to ni ne lajanje, ne cviljenje, ne golobje gruljenje ... skratka ful hecno
Kadar je Mišku zadosti slinjenja, pa nastopi kot vsak pravoverni maček (no, vsaj vemo, da je še zmeraj maček
), naježi se in skoči v luft, zapiha in se stlači pod omaro ... ampak naslednjo minuto že spet visi Roku na glavi.
Kakšne arije in prošnje so šele, če Miško ne priteče takoj iz skrivališča
, Roko milo prosi, cvili in cmoka, se meče na hrbet pred omaro - dokler se ga mala miš ne usmili. Potem pa jovo na novo
Mož zjutraj prvi vstane in pelje Roka lulat, medtem pa je Miško že pripravljen na prihod "velikega črnega brata" in tako ima moj ob jutranji kavi še "pozorište u kući"
Ko se v kuhinjo privlečem jaz, sta ponavadi oba stisnjena na Rokovi postelji in že nazaj dremata - dokler ni čas za zajtrk, takrat pa se tamala miš prilepi na pasjo skledo, da si pribori vsaj en briket, medtem ko veliki brat počasi žveči svoje brikete.
Največja zabava pa je seveda Kong, napolnjen z briketi in "zaliman" na vrhu s skuto, tu sta oba složna in si ga vlečeta k sebi v borbi za skuto
In potem padeš dol od smeha, ko gledaš, kako mali jeziček in dolgi jezik hitita lizat tisti Kong
Po mojem bi bilo pametno, da še za Miška nabavim en mini Kongec, kaj mislite
Jana. Vse pravice pridržane.
