Tole spada v kategorijo "saj ni res, pa je"
Se spomnite tele fotke, a ne
... pa kako ste se nekatere spraševale, od kod je prišel mali micek v podganjo kletko ....
No, zdaj ga imamo pa res
Živega, zdravega, micka tričetrt kilskega
Zelo podobnega tistemu s škatle s priboljški 
Zgodba pa je taka: popoldan me pokliče Bajkina Ana, da jo je iz slaščičarne v Ajdovščini klicala sestra, ki rabi telefonsko številko veterinarja, ker jo je za njo prosila neka gospa, ki je našla mladega mucka. Po par besedah se je izkazalo, da je gospa med opravki tam okoli več kot pol ure opazovala miceno bitje, ki se je zgubljeno šetalo med parkiranimi avtomobili in se ustavilo na terasi slaščičarne. In se je odločila, da poskusi dobiti kako pomoč, ker si mucka zaradi svoje hiperobčutljive mačke ne upa vzeti domov. In tako sem se nekje v vrsto vrinila še jaz in se po posrednikih zmenila z gospo, da pridem po mucka. In sva z Ano šli zvečer v Vipavo, kjer naju je počakala gospa z minimucem v naročju, vsa vesela, da bo dobil dom in da bo njena mačka odrešena nekajurne psihoze zaradi prišleka. Gospe sem za slovo dala še našo društveno zloženko in seznam važnih telefonskih številk, ki pridejo prav ob najdbi živali
Brez skrbi, sem ji dala vedeti, da je tokratna hitra posvojitev zgolj srečno naključje, ker bi itak slej ko prej Mišku kompanijo zrihtala, da naj se sicer obrne na zavetišče oz. veterinarja (tale Vipavski je itak uradni vet za naše zavetišče).
Pa smo šli spotoma pogledat še veterinarja, se tam stehtali (borih 750g in kakih 8 -9 tednov ima tale sirotica), pregnali gliste in garje in domov.
Ime pa ... za enkrat ima še delovno ime Bambolo, ker je bil pač najden pred Wajdusko slaščičarno Bambola
Predlogi za ime zaželjeni
Roko je bil strašansko vesel, ko sem prišla domov in je prvih par minut kar prezrl poln transporter
Mulc ni vedel, da sem mu za tretji dan praznovanja njegovega rojstnega dne pripravila še eno darilo
Ko pa sem ga postavila na tla in je ven nekaj po kačje zapihalo, je skočil dva metra nazaj in začel lajati "Na pomoč"
Moje hrabro črno srce se je ritensko umikalo, ko sem mucka vzela iz boksa, sela na tla in si ga položila v naročje
Ob vsakem mačjem hitrem gibu je (sicer zelo radovedni) veliki strašni lovec poskočil in zavpil "na pomoč" , maček pa je začel renčati nazaj
Komedija, vam rečem
"Roko, tiho" "Priiiiden Roko" "Boš tiho" itd
Ampak v dobre pol ure smo že sedeli na tleh, jaz z muckom v naročju, Roko pol metra proč in smo bratsko delili mehke mačje priboljške. Potem je prišel še Miško. Z izbuljenimi očmi in našopanim repom mu ni bilo nič jasno, počasi pa si je tudi on "upal" priti povohat malo renčeče bitjece. Mislim, da ga Bambolov resni nastop ni preveč ganil, kajti hitro je skočil na omarico k svoji ljubljeni skledi s hrano.
Zdaj je malo mače nafutrano in utrujeno uskladiščeno v Rokovem avtomobilskem boksu v moji "pisarni". Roko ga je celo prišel že dvakrat pogledat, micek pa je bil tako
zaposlen z valjanjem po ležišču in igro s trakci, da je pozabil pihati
Jutri pa bo nov dan za nove, lepše fotke pri dnevni svetlobi in nove izzive za Pogumnega Roka in Hrabrega Miška
Sinoči pa sem gledala zvezdice na nebu in mislila na Anino zlato Kalo in razmišljala prav o tem, kako usoda enega vzame, drugega da ...
Evo ga! "Kalin" mucko
Jana. Vse pravice pridržane.
