Drage pasjemačje in mačjepasje bejbe, h7z8u (tule je Mrči, uradno Ficko tipkal
), koooončno je tudi mamaF postala ena izmed vas MačjePasjih
Po celem letu branja raznih pesjanarskih knjig, slinjenja po forumskih pasjih temah in po potrpežljivih psih "v živo", po pol leta lobiranja in izvajanja "pasjeljubnih pritiskov" na moje domače
, po dolgem samospraševanju "ali bom zmogla" in po olajšujočem priznanju, da sem absolutno Mačja, da pa sem tudi ena taka "mama", ki rabi svoj čas aktivno preganjat z nekom, ki rabi pozornost, učenje in cartanje in to vsak dan, sem prejšnji teden koooooončno zbrala pogum in ... poklicala v Horjul.
Tisti, ki me osebno poznajo, in vedo, da mi ni problem komurkoli nakladat in razlagat stvari dve uri skupaj brez treme in zadrege, bi se rolali po tleh, če bi me videli, kakšno tremo sem imela tokrat. Jooooj, ne vem, če sem se od šoferskega izpita dalje kaj tako tresla od razburjenosti
Reeesno - pa da ne bi kdo mislil, da sem imela kakršen koli strah pred "groznimi" Šeficami na hribčku, daleč od tega - ta odločitev o posvojitvi se mi je zdela namreč tako pomembna in usodna, da so se mi zdeli dvakratni obisk porodnišnice pred leti, diploma na faksu in podobni stresi mišja dlaka v primerjavi z zaresno odločitvijo postati Pasja.
Seveda je vse teklo gladko, kaj pa drugega, Ada na drugi strani telefona je bila slišati tako umirjeno in prijetno, da se je vsaj mrzli pot posušil
In še več kot gladko, mulc, ki sem ga na forum hodila gledat malodane vsak dan, je baje čakal prav na eno tako osebo, ki bo imela ves dan čas biti doma in mu (razvajeni horjulski ritki) streči spred in zad s papico, cartanjem, učenjem bontona, priboljški in tudi prepovedmi.
In ... v ponedeljek zjutraj sva se z možem odpravila novemu koščku življenja naproti. V meglenem, deževnem dopoldnevu je na Hribčku posijalo sonce. Prijazen sprejem, pa seveda mokri, slinasti poljubčki veselega mulčka in njegove sestrice so vsaj zame, ta dan naredili najbolj za sončen dan v zadnjem obdobju. Marička, kako smo eni trdi - pa kaj sem toliko čakala in cincala na te, najlepše trenutke, ko se ti mokro, blatno, prašičkasto sladko bitje z mokrim poljubčkom prilepi v objem in čutiš, da ti zaupa, da boš njegov ...
Jah, saj veste, da me kič vrže na kolena, in v enem kadru videti nasmejani obe horjulski Šefici, zadovoljnega moža (ki se je delal najbolj zadržanega
) in majhno bitje, ki te vzljubi samo zato, ker mu obljubiš, da boš njegov, to je zame kič brez primere, ki je seveda v nakem trenutku povzročil vam dobro znano "alergijo" na cvetni prah ali kako se že reče
Ada in Polona, hvala vama za zaupanje, za vse spodbudne besede in prijateljski objem
In smo šli na pot v nov dom. Midva z Rokom stisnjena in zavita v vlažne brisače na zadnjem sedežu, Šefe pa z zatisnjem nosom za volanom
- zaljubljenca sva namreč oba smrdela kot dva mlada prašiča
Roko ni v avtu niti pisnil, ves čas se mi je stiskal v naročje in pri Postojni celo zadremal
prve, še plašne minute v novem domu
... potem pa po prvi lužici in kupčku na tepihu pred vrati, hiter skok pod tuš brez kompliciranja, kooončno kosilo in prihod še dveh dodatnih cartalnih parov rok iz šole:
... ne še vstat, proooosim, a veš kako lepo je dremati v naročju
opazovalnica ob kuhinjskem oknu
V glavnem, tole majhno črno sonce je v našo hišo prineslo eno samo nežnost in ljubezen. Celo visoko spoštovani in nasploh najbolj veličastni Ficko Mrči ga je sprejel precej skulirano. Ob prvem srečanju na dva metra se je sicer naježil, Roko je z repkom med nogami na kratko zalajal, takoj potem pa je Mrči stopil korak naprej brez irokeze, Roko pa je začel mahati z repkom in se mu "klanjati"
Po mojem je veličasna borčevska mrcina zelo zadovoljna z odzivom novega podložnika in se precej nonšalantno sprehaja mimo njega (na manj kot pol metra sicer ne
)
Kaj si gospoda mislijo o novem prišleku: "Oooou, kul, že deveta postelja zame
- Ben, če je zdaj tole
mojo prevzel ta črnuh ...
... bom pa tadrugo uporabljal. Še bolj mehka je
"
Aja, še obvezna poročila o klobasah in lužah
Prvi dan je, razen tiste uvodne porcije takoj po prihodu domov, mali mož pridno odnesel vso packarijo ven na travo
, smo še šetkali po zoprnem dežju po dvorišču vsako uro do dve in je ratalo. Prva noč v kletki je minila mirno, par minut cviljenja na začetku, potem pa blažen mir - in od polnoči do 6.30 je Roko pridno zdržal brez lulanja
Tistih par kapljic od veselja, ko sem zjutraj odprla kletko in mehur ni zdržal do vrat, zamenarimo
Včeraj se je mladenič tudi vzorno obnašal, kljub temu, da so klobasice precej packaste in mehke (smo na piščancu z rižem zaradi tega, je Ada čisto prav napovedala za prve dni), ostajajo lepo na koncu vrta v travi - sama sreča, da nisem kje v "civilizaciji", ker tole mehkobo pobirat bi bilo pa res težko
Ena nesrečica je ratala sicer tudi v hiši, ma povsem po moji krivdi, ker sem ga pozabila takoj po razigrani igri z mojo prijateljico peljat ven. Ampak smo spucali in je vse OK. Mulc je priden!
Jah, drage moje, tole je precej na dolgo in široko (pa še ni konc
), saj vem ... ma take smo novopečene mame
Jana. Vse pravice pridržane.
