Sramežljivka, Mr. Muscolo, Važič in retrorita Dita

[sanco1a]

Aja, a se komu sanja, če imajo rodovniške mačke isto sranje ali je to samo darilo matere narave in naključja?

[sanco1a]

Ma, ne vem, koliko/če je to dedna bolezen, ki se morda da s skrbno vzrejno selekcijo izogniti. Tako kot številnim pasjim. Predvsem zato, ker se tudi vetom ne sanja, od kod vse te bakterije v mačjih gobcih.
To sem mislila, ne da imajo tiste pedigrejske posvečene gobce.

[moonbeam]

Ojoj, ti zobi so prava nadloga    Vse več ljudi slišim, da imajo njihove mačke težave z zobmi.
Želim vam, da se hitro poštimate, brez večjega stresa 

[sanco1a]

Po saniranem Jakobu sodeč samo Stomodine definitivno ne pomaga. Redno, vsakodnevno ščetkanje /ja, tudi mene vse mine, če pomislim, da bi to morala početi s Snapico, sedaj sem njej ščetkala 1x tedensko in dejansko ni oblog, bakterije pa vseeno), dokončno se je pozdravil z daljšo kuro antibiotikov Stomorgyl (hvala Maji B. od Zaninovića še enkrat ).
Stomodine LP ima podaljšano učinkovanje, vendar polovico manjšo dozo klorheksidina (upam, da sem prav napisala), ki učinkuje protivnetno, kot običajni Stomodine, zato tudi pravega učinka ni. Jaz sem šla nazaj na običajnega.
Aja, če bodo s Samotom težave hujše, ti zelo priporočam obisk pri Maji Brložnik. Z Jakobom sva bila prej pri treh. Je pa nujno potrebno vnetja v gobcih  pozdraviti, ker gredo mačkom sicer  postopno  ledvice fiju fiju po gobice.

[sanco1a]

Takole se šejk Špehi-al-Jacofus pogovarja s svojo ženo iz Afganistana in jo za vsa slučaj še malo zbuta. Bolje preventiva kot kurativa.

(Kar se pa tistega ustnega šita tiče, pa dlesni tako krvavijo, da se prav dolgo ne bom zafrkavala z žaubami in bova zelo verjetno šli po antibiotike. Sicer ima apetit super, danes sploh nič ni spala, tudi ponoči ne, in ne kaže, da bi jo pretirano motilo.)



[attachment deleted by admin]

[attachment deleted by admin]

[sanco1a]

Ko je bil Jakob prvič na kompletnem remontu, vključno s  pregledom krvi, je že imel vnete dlesni, pa o kakšni slabokrvnosti ni bilo govora. Dvomim, da bi bilo toliko mačkov slabokrvnih, hkrati pa jih razganja od energije in delanja traparij in jim zelo očitno nič ne fali. Če bi šlo za slabokrvnost, bi morali biti še drugi simptomi.
Kar se pa čiščenja zob tiče - zame to ni  pekel, ampak samo ena od osnovnih stvari, ki jo mora žival znati, da ne pokasira preveč in prehudih davkov. Isto kot s krtačenjem in stiženjem pri psu. Glede določenih stvari sem neomajana, so mi že izkušnje pokazale, da tako mora biti. Razlika je samo v tem, da je z nekaterimi malo več dela (Šnapi, divjačka s ceste) kot z drugimi (pes, Jakob - presocializirana oba!) kot z drugimi in da je tu problem zgolj in samo moja komoditeta.
Žal mi je, ampak tudi Šnapici odpiranje gobca ne uide.

[sanco1a]

Veš kaj, ksantipa, dejstvo je, da pasje matere razmišljamo drugače. In s te druge perspektive se kaže, da je mačke mogoče naučiti marsičesa. Skoraj vsega. In da jih včasih v tem močno podcenjujemo, ker ne bi nikoli izvedeli, če ne bi poskusili.
Šnapici seveda čistim zobe, samo ne vsakodnevno, ker se za to doslej ni pokazala potreba. In iz tistega divjega brcanja, praskanja in grizenja sva prišli do tega, da grem lepo s ščetko v gobec in naredim svoje. Je pa v primerjavi z Jacotom še vedno malo v krču, ne odpre dovolj, da bi ščistila spodnjo ploskev. In kako grozljivo je srečna, ko na koncu rečem: No, evo, zdej pa basa (klobasa) . Brez muke tudi sreče ne bi bilo oz. bi bila pol manj vredna.
Sicer pa menim, da bolezenskih stanj ni mogoče čisto paralelno vleči v veterini in humani medicini. Pa tudi učinek antibiotikov ne bi bil prav dolg, če bi šlo za slabokrvnost.