Sramežljivka, Mr. Muscolo, Važič in retrorita Dita

[neko]

Eeeeemmm. Veš da me je danes skoraj kap. Najprej moraš vedeti, da sem Jakoba namreč poimenovala ljubljanski Taši (moj maček je malodane identičen tvojemu). In prijateljičin Košatko je tudi prav tak. Pa da seveda ne pozabimo Ruže in Heya,... Zato se doma šalimo, da je to zagotovo kakšna pasma. S temi okroglimi očmi itd.
No, in ko danes iščem namišjene strice Horjulske Maze, naletim na enormne količine 'Tašijev'...
Kot pravijo: slike povedo več kot moje nakladanje  

[neko]

  In tako se krog spet smiselno zaključi 
Nič, bo treba Tašija k tebi preselit, pa jaz vzamem Jakoba in postanem Jakobila ali nekaj takega. Ali pa on Gabon, da gre skupaj z Gabi 

[rava]

kako je kaj z vašo tačko?

[neko]

Ja, Sanco1a, imava očitno prave azilante. Kljub temu, da so očitno nekoč bili heroji.
_{Sori, ampak mi je bila zgodba tako simpatična, pa še karikatura z vlakom, da sem morala še to deliti} 
Jakob, lepo da se spet vračaš v staro 'formo'. 

Objajcanje pa je očitno del bistre tržne taktike, kjer se mora ponudba umetno zmanjšati v korist cene- bo pač profit kasneje toliko večji. Nekaj v stilu NLB in njihovih stanovanj... Na hribčku imajo dobre finančne svetovalce

[neko]

Žal (zelo očitno) nimam neke dinamike v izražanju, tako da bi moj živalski dnevnik bil en sam dolgčas. Povrh vsega se vedno znova čudim, kako uspete tako lepo ujeti svoje živali v objektiv. Vse kar jaz uspem pofotografirati je rep v odhodu, ali pa hrbet. Bom raje še naprej brala vas

[sanco1a]

Ne, klinc ga gleda. Se lahko grem kar Indijanko z mačkom, privezanim nase.
Lahko mu ga ti daš, itak gre z veseljam k vsakemu, ki se mu ga uspe vreči na finto: Lej, kok sem bogi , a me neseš pa mečkaš Tudi če je slučajno veterinar.
Če bi bila jaz šefica, bi povedala tistim puncam na hribu, kar si mislim iz žvali delat krznene dojeeencke 

[sanco1a]

Kmalu bo tri leta, odkar smo pri nas začeli gojiti mačkovje. Spremenila sta se v tem času, odrasla in  začela dobivati dokončne značajske poteze.
Tamala je vedno večja pupica. Nežna, zmeraj bolj crkljiva (in nekoliko nadležno izsiljevalska pri tem, tuli, dokler ji ne nameniš pozornosti in mečkanja, ampak kdo bi ji zameril, saj sem jo tri leta šolala za to, a ne). Ob morebitnih konfliktih stikih z mačkom se samo še umika in išče zavetje.
Jaco je postaja pravi muškarac, telesno in vedenjsko bi želel biti capo di classe. Začelo se je s spolnim nadlegovanjem tamale.  Ko je to hvalabogu minilo, se je nadaljevalo z nadlegovanjem pri jedi (o tem, kako tamalo pri vsakem obroku prijateljsko pripravi do tega, da mu prostovoljno  >:Dodstopi pol obroka, če ne straži poleg mama z dvignjeno roko, bi se dalo pisat kratko zgodbo). In zadnjič se je pokazala še tretja vrsta dominance.
Prinese Miklavž kickerja. Juhuhu, Jaco navali nanj in ga poskusi najprej pojesti, potem se vda in ga, nesramneža, zbrca, zgrize in vlači naokoli. . Pa se veselje v trenutku spridi in spremeni v renčanje in pihanje. Zakaj? Ker  dec ponori, ko se Šnapica njegovemu plenu približa na pol metra in jo goni po stanovanju kot najbolj neugledno tatico.  In tako se tamala lahko zabava z njegovo blazino samo skrivaj, ponoči, ko deca zmanjka.
Do ljudi je pa še vedno bonbonček, cukerček, karamelica, marelica, rožica. Tudi vrtnice imajo trnje.


[attachment deleted by admin]