Neubogljiv mladič

[Majal.]

Jaja, tačk mu ne pohojam se tudi meni ne zdi preveč dobra ideja, se je pa baje stara šola kar precej posluževala te metode.

No, danes sva ravnokar končala s treningom. Moj navidezni poligon pa je bil danes super uspešen. Najprej je moral naš Jerry skočit na klopco (odlično! - dobi briketek), potem dol iz klopce, in za mano po stopnicah (nezadostno - ne dobi briketka, niti ni okaran, ker se ne posvečava preveč tej vaji, ne vem točno, kako bi mu dopovedala, da mora hodit za menoj, morda kakšna pomoč?), potem na drugo klopco (odlično - briketek), zatem dol iz klopce in se spozna s svojo novo špago za igranje, par dirk z vrvjo, ki jo vlečem po tleh, ko jo ujame je pohvaljen in dobi vrv. Jo malo gloda in potem mu jo vzamem, se malo igrava, jo skrijem in ukažem sedi (odlično, dobi vrv). Jo še malo gloda, potem mu jo vzamem. Greva naprej na klopco (odlično - briketek), na novo klopco, na katero prej še ni skakal (nezadostno) greva naprej in se vse skupaj ustavi, ker se odloči, da ne bo več ubogal, se sprehaja prosto po travniku, sem ga šla najprej iskat pa sem se odločila, da grem raje v drugo stran. Sem se ustavila, dvakrat zaklicala -sem- in ni prišel. Potem sem s ploskajočimi rokami tekla mimo njega in je pritekel za mano, zato sem mu dala briketek. Sva naredila skupaj še en krog okrog hiše, potem je spet zavil po svoje. Ko sem spet ploskala in tekla v drugo stran, je ponovno prišel k meni. Še en krog okrog hiše in sva skupaj prispela do pesjaka. Je priden in vedno, ko mu ukažem v kočo, gre prostovljno v kočo, dobil je še tri briketke, ki so mi ostali v žepu.

Morda kakšna pripomba glede načina igranja, mu s tem, ko ga ves čas hvalim sploh izkazujem svojo avtoriteto in nadoblast?
Mi je pa zaenkrat uspelo, da ne skače več toliko (vsaj vame ne) in sicer tako, da mu še preden skoči vame ukažem sedi, se mi zdi da bi se najraje kar iz sedečega položaja pognal naravnost v moje naročje, zato ga hitro začnem čohat in zaenkrat kar gre. Tudi preden vstopim v pesjak ali mu dovolim izhod iz njega, mora spoštovat ukaz sedi, drugače grem nazaj v hišo in čez par sekund pridem ven in ponoviva vajo (to sem naredila samo dvakrat). Je to pravilen pristop?

[fižolova župca]

Majal, glede na to, da imaš mladega psa, je res prilika napsihirat ga, da ti z užitkom in stalno sledi.
Priveži si, ko si z njim, nekaj na hrbet, čevlje.... recimo vezalke ali drug trakec, za katerim se mu splača tečt, puščaj za sabo priboljške. Naj jih ne vidi, preden ti sledi, sicer gre za priboljškom, ne za tabo. Recimo lahko si nabašeš v usta koščke sira, potem pa vsake toliko pljuneš kakega za seboj. Važno je tudi, da izvor ugodja poveže s tabo. Glede na to, da ga imaš v pesjaku, imaš morda glede tega eno malo prednost. Ko si z njim, mu daj možnost, da uživa s teboj, ko se ti zdi, da bi znal bit utrujen in bi zato ne bil več zainteresiran zate, ampak bi raje vohljal, kopal, jedel travo ali packarije... takrat takoj zaključi zadevo. Pospravi ga v boks, motivacija je padla, ves užitek, ki bi ga od tega trenutka doživel, ne bi bil povezan s teboj, ampak z njegovim samostojnim raziskovanjem okolice. Sporočilo zanj: splača se mi oddaljevat od moje ta stare, ker se mi potem dogajajo zabavne reči. Na ta način ga odklopiš, motivacija je padla, pes rabi počitek. Ne pretiravaj s količino in dolžino vaj, da ga ne prekuriš. Delat mora z veseljem in navdušenjem, ne pa da mu je vse težko in predolgo. Poskusi naredit vse, da se bo on sam trudil zate. Recimo, da si navežeš okrog noge eno reč, ki pušča brikete. On ti mora sledit. Delaj to pogosto, redno. Potem vleči za seboj zabavno staro brisačo, s katero sta prej trenirala vleko. Potem naj bo za tvojim hrbtom skrita žogica, ki jo obožuje. Pa recimo, da hodi za tabo, ti pa med nogami spuščaš briketke, ki jih potem on med hojo za teboj išče. Lahko nosiš s seboj katero od njegovih igrač recimo. On ti bo moral sledit, ker ne more drugače. Predno mu daš jest, gresta lahko z njegovo skledo po dvorišču kak krog - daš jo za hrbet in on bo moral sledit, če le ne bi rad bil lačen. Skratka, naj se navadi, da se za teboj splača hodit.  (še dost ga boš imela, hehe )

[Majal.]

No, danes je bilo na sprehodu prav živahno, malo nadležno, ampak upam da nama nekoč uspe. Sem imela v enem žepu v vrečki salamo narezano, v drugem pa piškote. Zraven še nadišavljene roke od salame, ki sem jo prej pripravljala za sabo. Vse lepo in prav, pes je bil več kot 100% osredotočen name, kar je pohvalno. Je pa noro skakal vame in me s svojim nadležnim skakanjem izsiljeval za salame in piškote. Sem ga odrivala na tla pa komanda sedi, ki jo je ubogal, ampak če ni bilo salamice spet skakanje vame. Pa sem ga odrivala in hodila zraven in se je malo umiril. Potem sem mu na palico naštimala salamo in mu jo vrgla in spet in spet (palice seveda še ne prinese nazaj, včasih mu uspe - 1x na 30 poskusov ) Sprehod je bil zame noro naporen, zato sva prehodila celih 200 metrov. Nova zgodba je bila na dvorišču, ko je zopet prišel sosedov cucek in je Jerryjeva pozornost iz mene presedlala na sosedovega psa. Takoj, ko se je cucek zrinil nazaj pod ograjo na domač teritorij in je moj pes poštudiral, da mu je ušel, je prišel nazaj k meni. No in potem je bil čas za pesjak pa se je odločil, da bo brkljal nekaj po svoje. Sem ga poklicala in me je ignoriral. Nato sem se obrnila stran od njega in hodila v nasprotno smer. Je takoj pritekel za mano, ampak sem se obračala stran od njega in hodila vedno v drugo smer. Je ves čas šibal za mano . Potem sem se ustavila in mu rekla v kočo pa je takoj šel. V pesjaku je sledila doza čohanja, ker je bil priden :-/, zatem je ušel iz pesjaka, ker sem vstala in so bila vrata odprta. Se ponovno ni odzval na klic, pa sem šla kar za njim in ga odvlekla noter pa malo zaloputnila z vrati pa še rekla sem mu lump! In sedaj sem tukaj in pišem tole. Zanima me, če je mogoče psu takrat že padla koncentracija in se je zato odločil teč za psom in me ne ubogat? Na sprehodu sva pa bila kakšne pol ure.

Pred sprehodom sem ga pomoje kar sama malo posračkala, ker sem mu na hrbtu kazala piškote pa sem jih malo previsoko dvignila, tako da je moral pes skočit na moj hrbet, če ga je hotel dobit in potem je ves čas skakal vame .
Pohvalno je pa tudi to, da sva na cesti srečala povoženega močerada, ki ga je Jerry samo povohal (mogoče ni bil dovolj nagnit ) potem pa na ukaz -sem- takoj prišibal k meni in seveda dobil ogromen košček salame (prej mu je nisem pokazala) in pa dozo čohanja. To sva pomoje vredu speljala.

[Majal.]

Pozdravljeni nazaj,

med tem časom, ko nisem napisala nobenega posta, se je zgodilo kar nekaj, zame rahlo šokantnih stvari.

Pes ne uboga nič več nič. Kljub mojemu neznanskemu trudu, me sploh ne pogleda več v oči in sledi in dela dejansko samo še za priboljške. Včeraj pa se mi je na sprehodu čisto na koncu pripetila hudo nerodna stvar, zaradi katere me je dobesedno zabolelo srce in sem se razjokala. Psu so se zafecljale tačke v povodec. Hitro sem pritekla k njemu, vendar me je začel grizti in z zafocljanimi tačkami teči naprej, seveda je hitro padel in spet sem prišibala k njemu in mu lepo prigovarjala, da bova rešila tačke. Pes pa me je začel nekontrolirano grizti po rokah zatem pa, če sem se ga samo dotaknila skakati vame. Zraven je renčal in kazal zobe in me seveda grizel. Vmes mu je uspelo še parkrat skočiti vame in me obgrizti, mimogrede pa mi je na glavi prebil obrv in izlila se je kri. Psa sem nekako umirila šele, ko sem ga prijela za gubo na hrbtu. Takrat se je tudi rešil povodca in jo takoj ucvrl stran na razdaljo petih metrov, kolikor mu povodec dovoljuje. Psa sem takoj izročila fantu, sama pa sem šibala za skladovnico drv in se zjokala.

Naj omenim, da pes od časa do časa rad zarenči, čeprav večinoma nikoli ne renči, če mu na primer vzameš skledo iz katere je, če mu vzameš igračo, stvar, ki jo je našel. Samo vsake toliko kar podivja.

Morda kakšen predlog, kako naj psa umirim v takem primeru? Če pa se bo to ponovilo, oziroma mu ne bom več kos, gre pes zagotovo od hiše.

[Majal.]

Ni problem v meni, problem je v starših. Pes je opraskal že najmlajšo, dobesedno razril ji je hrbet (sicer v igri, ker se sestra ni mogla rešiti iz njegovega primeža). Sedaj pa tole renčanje in postavljanje nazaj. Mogoče pa pes rabi trdo roko in samo izkorišča mojo dobronamernost in me resnično jemlje kot njegovo super igračko (kot je nekdo tu to že napisal), ki mu za povrh vsega servira še krasne priboljške. Včasih se mi res zazdi, da je mali hinavec, ki dela samo takrat, ko se mu res izplača. Pa saj sploh ne vem, res sem zmedena in pretresena. Sama pa nimam vpliva na odločitev staršev, konec koncev živim pod njuno streho in zagotovo ne bosta gledala psa, ki je vsak dan večji in močnejši, ki se mu nihče ne bo upal približati in bo navadna lajalnica v pesjaku. Teh je na vasi dovolj. Je pa res, da se z močno voljo in trudom pride daleč, trenutno sem mogoče opešala v volji.

[kocka]

Glej, če se tečeš skrit za skladovnico drv jokat, ko te pes ne uboga, ali se celo postavi nazaj in ga v tem trenutku izročiš še nekomu drugemu, potem odnos NE štima in tudi ni nič čudnega, da pes rešuje svoje težave na svoj način. Ti nisi zanj to, kar bi vodnik moral biti. Če želiš biti vodja, se moraš znati tako obnašati tudi in PREDVSEM v kriznih situacijah.
Jok in šus za drva to zagotovo niso, pa še kar nekomu si ga predala, ko vama je šlo najbolj slabo (pa čeprav fantu, ki ga pes pozna).
Očitno oba, predvsem pa ti, potrebujeta fejst izobraževanje na področju vzgoje psa. Poišči pomoč strokovnjaka, če ti kvalitetne knjige niso dovolj, očitno pomoč zelo potrebuješ.
Pes te ne more imeti za vodjo, če ima občutek, da mu nisi kos.

[fižolova župca]

Tak pes, ki bi vse grizel in klal okrog sebe, bi bil dejansko takoj za od doma. Ampak tole ni podivjana zver, ki te samo če se približaš okolje. Samo pošteno nevzgojen pes je. Tak, ki ti lahko izbije zob, ko skoči nate, lahko te opraska, podre na tla in te tudi resno poškoduje. On te ne sovraži, po vsej verjetnosti te ima po pasje prav močno rad, samo resno te ne jemlje. Je pa to v bistvu dobra novica, ker pomeni, da pes ni 'žleht', 'nor', 'totalno zavožen' ali karkoli že, ampak da se bo dalo še vse rešit. Dajte vzet opozorilo zares in bejžite v dobro šolo in po nasvet. Ne bo takoj bolje, boste pa dobili orodje, kako ravnat, da se bo začelo premikat v pravo smer. Potem pa rabiš samo še sodelovanje vseh, pa kar nekaj potrpežljivosti in dela.

En nasvet bi bil, da ga čimbolj telesno utrudi. Tek ob kolesu (po varnih poteh, ker očitno ni zanesljiv), ob rolerjih, karkoli, kar ga bo res zmatralo. To preverjeno izganja hudičke iz pasjih riti. Šele potem z njim delaj, ga uči itd.

Druga stvar - ne ga prosit, vabit in s priboljški moledovat, naj sodeluje. Priboljški so nagrada in ne podkupovanje, prošnja. To je ogromna razlika! Priboljška nikoli ne sme videt, ker sicer si misli, da ga z njim prosiš za sodelovanje in to dojame, kot da on vodi igro - lahko izbere, ali se splača sodelovat ali pa priboljšek morda ni dovolj dober. Bodi inovativna, naj bodo nagrade enkrat v enem žepu, drugič v drugem, tretjič v rokavu, skatka nepredvidljivo. Tole s pesjakom se res splača izkoristit, ker imaš možnost zapret ga. Delaš z njim po malo (2 min recimo), ampak le dokler je navdušen iin vesel dela. Če se ti zdi, da mu motivacija pada - zaključi: In še bolj - če se ti zdi, da začenja noret - končaj takoj, odloži ga v pesjak. Zadevo ponoviš čez uro - se igraš, ko začne noret, ga mirno (ne z občutkom, da je kaznovan, ampak zato, ker ga učiš mirnosti) spet odložiš v pesjak. Naj mu bo delo s teboj nagrada. Če pretirava, te grize, tepe z nogami itd., ga ne kregaj, ampak obmiruj. Ne odrivaj ga, ne tlači ga z rokami, ampak ga brez besed takoj zapri in odidi.

Zelo pomembno - igrajta se mirne igre, hodi počasi, ne poskakuj in veseljači pretirano. Bodi ljubeča, ampak odločna in resna. Ti nisi njegova igrača in če tako misli, mu moraš pač s telesno govorico povedat, da temu ni tako. Govori potiho, ukaze mu probaj dajat čimbolj s kretnjami (da te bo moral tudi gledat) in ne samo z besedo. Recimo, čisto na tihem mu rečeš 'pridi sem' in pomigaš s kazalcem - in ko pride, dobi najboljši košček surovega mesa. Naslednjič samo še pomigaj s kazalcem, nič več ne govori - cilj je, naučit ga, da se stvari dogajajo mirno, predvsem pa, da mora gledat tebe, če hoče vedet, kaj sledi.

Pomisli tudi na to, da psu ni lahko preit iz stare šole na novo, pozitivno metodo. Kot bi razredu podivjanih pubertetnikov, ki si jih prej vodil s prisilo, ukinil ocene. Prva reakcija bi bil totalen kaos. Od tu naprej pa se šele gradi notranja motivacija, ko jim kažeš, da se splača učit tudi kar tako, zaradi sebe, ker je to lahko luštno. In pri psu je enako.

Btw. mene je včeraj moja štirimesečna hčerkica s svojimi miniaturnimi nogicami na previjalni uspela našutirat natančno v pleksus, da mi je ornk vzelo sapo. Pa ne gre v rejo . Tudi tvoj pes ni za oddat, ampak za naučit kako in kaj in to s pomočjo nekoga, ki obvlada . Malo bo verjetno tudi za počakat, da preraste, odraste, se umiri. Trenutno mu ni nič jasno, sploh ne takrat, ko je v stiski in ves povit s povodcem. Pa ko si ga za grbo, ni začel sodelovat zaradi kazni, ampak se je, ker bil dražljal dovolj močan, streznil in preusmeril pozornost od panike.

Sem prepričana da ima tale podivjani mladi teliček čisto ok potencial, da bo nekoč lušten pasji kolega. Renčanja ob skledah, igračah itd. pa nikdar ne dovoli, odločno vzemi zadevo, ne se znervirat, ker pes to čuti, samo končaj merjenje moči in ga zapri.

Pod nasvet od Pepsi se pa podpišem, takoj poiskat strokoven nasvet, da te naučijo delat s psom tako, kot temu konkretnemu psu pritiče. Mi ga ne vidimo čez ekran in težko povemo, kako in kaj - pa še navadni amaterji smo.