Naš Levči je odšel ob 05,40

Tvoj bratec in sestrica sta se skrivala, ti si pritekel k tvojemu Frenku takoj, ko si se postavil na nogice kot mali, mali mucek. Pred 14.leti smo te komaj rešili in takrat si določil, da je Frenk samo tvoj, jaz sem te lahko hranila in te na hitro malo pobožala, Frenk pa je bil samo tvoj in samo on te je smel crkljat. Kako srečen si bil vsakič, ko si se ulegel poleg njega, mu nastavil trebušček za čohanje in se z njim igral. Nisem smela objeti tvojega Frenka, bil si hud name, ker je bil lahko samo tvoj. Nekajkrat, ko nisem upoštevala tvoje prepovedi si me grdo pogrizel in popraskal, da sem se zdravila par mesecev, vendar sem te razumela, Levček naš, lubica moja. Tvoj Frenk ni dovolil kastracije, samo tvoje ne, za ostale naše ni bilo problema, ker se je preveč bal, da se ne boš zbudil iz narkoze, ker te je imel tako zelo rad. Vsako leto znova, ko si nam pomarkiral postelje, kavče in vse kotičke v hiši ti je obljubil, da sedaj pa gresta na kastracijo, vendar si je vedno znova premislil, češ, da si nam itak že vse uničil. Velikokrat ti je rekel, da te bo vrgel ven iz hiše, midva sva pa oba vedela, da temu ne bo tako, da te ima neskončno rad. Bil si Frenkova maza, njegov scrkljanček, občasno si pokazal, da imaš rad tudi mene. Davno je že, ko nismo bili dovolj previdni in si pretepel Katy in Mišo, sem prepričana, da sta te tudi onidve z ljubeznijo pričakali na drugi strani mavrice in ti vse oprostili.
Marca si pričel zgubljati težo, počasi, skoraj neopazno, v zadnjem mesecu pa hitro. Zdravnica je rekla, da se jetra lahko lepo obnovijo, dobival si podporno terapijo, dietno hrano., rekla je, da boš še dolgo z nami. Še v ponedeljek, ko sem ji potožila, da sicer bruhaš ne več, vendar imaš drisko, katere ne moremo ustaviti, nobena zdravila niso pomagala. Vendar si še do predvčerajšnjim pridno jedel in pil zato je rekla, da ne moremo pričakovati takojšnje ozdravitve, da bodo še obdobja izboljšanje in poslabšanja, predno se jetra pozdravijo. Sinoči te je pričelo zanašati, najbrž zaradi slabotnosti, vendar si še jedel in pil. Ob 05,20 zjutraj si se nestabilno postavil k tvoji posodici in poskušal jesti, vendar čisto malo. Nisi mogel več skočit na posteljo zato sem ti pomagala.Tudi Frenk se je zbudil in bila sva odločena, da danes gremo spet k veterinarju, da ti bo pomagal zaspančkat. Ob 05,30 so te pričeli premetavati krči, Frenk te je božal jaz pa sem iskala telefon dežurne ambulante. Čez deset minut se ti je srček ustavil. In nama tudi, ker nama je tako zelo hudo, da sva verjela zdravnici, da si boš opomogel, če ne bi verjela, bi te že pred mesecem uspavali. Zmedena sem, žalostna, ker ti nisva prihranila smrtnih krčev, ker naju je zaslepila tvoja močna življenska volja.
Oprosti nama Levček naš, prosim oprosti. Rada te imava, nikoli te ne bova pozabila, nihče te ne more nadomestiti v naših srcih. Kiss