No, pa sem mu odprla temo med srečnimi zgodbami.
Uradno sem njegova babica
Zakaj?, ker imam že skoraj 50 letno črnodlako "hči" Čaro in tudi zato, ker je v registru njegova
lastnica moja dvonožna hči Dora, ki ga je tudi poimenovala Oli
(zame pa bo vedno Pici).
Pa vseeno, babi visi na tem forumu vsak dan
, mami pa vsak dan na kakšnem drugem
Če ne bi bilo Eponce in njenega trdega dela
, sploh ne bi vedeli zanj in verjetno bi še zdaj živel tam nekje, kamor
večina med nami nikoli ne zaide, z zlomljeno tačko, šepajoč in zanemarjen. Tako pa je zdrav, poskočen razbojnik,
ki ga do popolnosti deli samo še eno pravo kopanje v domači banji
.
Začelo se je z objavo njegove prve slike
in prošnjo za finančno pomoč pri plačilu zdravniške oskrbe, ki ga je prijazno, tako
kot to vedno počne, posredovala botrca Royalty
. In kar smo pri nas ravno srečno oddali začasnika, me je mala miš na sliki
tako ganila, da sem botrco poklicala in se ponudila za njegovo negovalko, dokler ne ozdravi in ga ne oddamo.
Po operaciji, ob prihodu iz Topolšice.
Po prvi kontroli pri Dr. Matku, ko je že začel obremenjevati tačko
Veselje, ko nas je obiskal bratec Senna (Mauči)
Vsak dan nam je bolj globoko sedel v srčkih, priden, crkljiv, nežen in naročen, zato smo se odločili, da ostane.
Jana. Vse pravice pridržane.
