PRA (Progresivna retinalna atrofija)

[NATI]

Zivjo Daisy,

V septembrski številki Mojega psa je članek dr.vet. Boštjana Vidica o progresivni retinalni atrofiji. Meni se je zdel zelo poučen in zanimiv.

Po podatkih veterinarske afkultete na Švedskem so med pasmami, kjer se PRA najbolj pogosto pojavlja naslednje (oprosti za švedska imena pasem):
Akita
Berner sennenhund
Border collie
Engelsk setter
Flat coated retriever
Norrbottenspets
Nova scotia duck tolling retriever
Papilon
Samojed
Jazbečar
Tibitansk spaniel
Tibitansk terrier
Wachtelhund

Vsekakor je psom potrebno pregledati oči pred pričakovano paritvijo. Vendar pa se PRA pogosto pojavi šele pri starejših psih (8 let) ali celo več. Problem je v tem, da so oboleli psi v tem času svoje lastnosti že prenesli na svoje potomce, ki so tudi potencialni kandidati za PRA. Vendar pa se ne da pravočasno identificirati psov prenašalcev (običajno je že prepozno, ker se PRA pogosto pojavi šele pri 5,6 ali več letih; včasih se pojavi tudi pri mlajših živalih). Seveda se iz vzreje izključi vse pse obolele za PRA.
Veterinarji na Švedskem so mnenja, da bi se moral pregled oči izvajati vsako leto ali vsaj pred vsako nameravano paritvijo.
Pes ki zboli za PRA postopoma izgublja vid in običajno oslepi v dveh do treh letih po tem ko je bila bolezen odkrita.

Dedovanje PRA pa je zelo nepredvidljivo in komplicirano. Poskusila bom z enostavno laicno razlago in se ze vnaprej opravicujem vsem strokovnjakom za morebitne napake.

Kot mi je znano, sta za razvoj PRA vedno potrebna dva gena. Mama in oče imata vsak po dva gena za PRA (lahko oba dobra, enega dobrega in enega slabega ali oba slaba-PRA) in vsak prenese po en gen na potomce. V kolikor maldič podeduje slab gen od mame in slab gen od očeta, bo zagotovo zbolel za PRA. V primeru enega dobrega in enega slabega gena se bolezen pri določenem psu ne pojavi in trenutno znanost še ni tako razvita da bi bila mogoča tako natančna analiza DNA (vendar pospešeno delajo na tem - na univerzi v Cambridgeu) da bi ugotovili ali je določen pes prenašalec PRA ali ne. Ugotovimo lahko šele, ko za PRA zboli kakšen od njegovih mladičev.

To bi bilo na kratko o PRA.

Lp,
Nati

[VZ]

Dobra razlaga. Mogoče bi samo to popravil, da ne gre za dva gena, temveč za par. Nosilci genov so kromosomi in ti nastopajo v paru. Po eni strani je sreča, da je PRA določena samo z enim parom genov, po drugi strani pa je to recesivna lastnost, kar pomeni, da se jo v tem trenutku lahko odkrije šele, če se pojavijo mladiči, ki so gen podedovali in so tudi oboleli. Zato bo po vsej verjetnosti univerzi tudi uspelo najti sredstvo, s katerim bo možno ugotoviti ali je pes prenašalec, ali ne. Objavili so tudi razpis, da jim lastniki psov, ki so oboleli oz. za katere se ve, da so prenašalci, pošljejo rodovnike in material za raziskavo. Vem, da je ta univerza precej delala tudi na dedovanju barv pri španjelih in labradorcih, razultat pa je tudi sredstvo, s katerim se da ugotoviti kakšne barve so psi teh pasem sposobni producirati.

[NATI]

Vz,

Najlepša hvala za popravke in pojasnila glede PRA. Tudi jaz močno upam, da bo univerzi uspelo najti sredstvo, s katerim bo možno ugotoviti, ali je pes prenašalec ali ne.
Ali morda veš za kakšno dobro internetno stran o PRA?

Kaja,

Ja tudi pri šeltijih in škotskih ovčarjih se pojavlja progresivna retinalna atrofija (ne vem zakaj teh pasem ni na švedskem seznamu - so le "top" pasme, kjer je PRA žal najbolj pogosta
Od bolj znanih pasem obolijo za PRA pogosto tudi irski setri, koker španjeli, pritlikavi pudli in šnavcerji in tudi številne druge pasme.
Škotski ovčarji po nekaterih podatkih običajno za PRA zbolijo že pred dopolnjenim prvim letom starosti, kar je po eni strani dobro, saj tako svojih slabih lastnosti ne prenesejo na potomce. Vendar to žal ni pravilo.      

Mislim, da v Sloveniji samo Klub za tibetanske pasme zahteva pregled oči kot pogoj za pridobitev vzrejnega dovoljenja (ne vem kako je s klubom za bernske planšarske pse?), morda bodo tudi ostali pasemski klubi uvedli kot pogoj za pridobitev vzrejnega dovoljenja pregled oči.

Nekateri pasemski klubi v tujini pa za pridobitev vzrejnega dovoljenja zahtevajo tudi pregled oči pred vsako paritvijo (vendar je to odvisno od vzrejne politike, ki jo klub vodi in tudi od tega, kako močno je prisotna PRA v določeni pasmi), v drugih pasemskih klubih pa je pregled oči samo priporočljiv in se torej bodoči vzreditelji lahko odločijo za pregled ali proti.

Za konec pa ti pošiljam še eno stran z različno obarvanimi šeltiji in s kopico informacij o šeltijih (poglej pod shelties na koncu strani)
http://www.dogpatch.org/sheltie/sheltpic.cfm

Lep dan vsem,
Nati

[NATI]

VZ,

Najlepša hvala za posredovane naslove internetnih strani, ki so polne koristnih informacij.

Se pa strinjam, da pri vzreji vecji problem kot PRA predstavljajo druga obolenja oci.

Tudi mene zanima, kako so se v Klubu za tibetanske pasme lotili te zadeve?

Lp,
Nati

[VZ]

Sam PRA dejansko ni več toliko alarmanten, ker se ga je, glede na poznavanje načina dedovanja, dalo kar dobro zreducirati. Kljub temu so testiranja potrebna, še bolj pa poznavanje linij v katerih se pojavljajo oboleli oz. prenašalci. Predvsem slednje pri vzrediteljih največkrat šepa, ker je zelo težko priti do informacij. Zato ima že marsikateri klub v svetu t. im. zdravstveno bazo podatkov o psih.

[VZ]

Psicam je obvezno pregled ponavljati enkrat letno, psom vsakih 6 mesecev.

Ali to pomeni, da se testi opravljajo redno enkrat letno oz. na 6 mesecev ali je to čas za veljavnost testa pred paritvijo in zakaj pri psih bolj pogosto?

Drugo, kar me zanima je, ali je možno te teste opraviti tudi na kliniki v Mestnem Logu oz. še kje drugje? Ali poleg PRA opravljajo kje še druge teste kot je očesna mrena, retinalna displazija, glavkom?

[VZ]

Ali veš morda kakšne metode ona uporablja? Sam sem se odločil, da dam svoje pse na pregled pred naslednjo paritvijo. Pri ameriških kokrih so morda v tem trenutku bolj aktualne različne mrene, teh pa je menda kar pribl. 80 vrst. Vzroki so lahko dedni ali pridobljeni. Ali je zadeva dedna ali ne menda oftalmolog lahko ugotovi po mestu in globini nastanka. Ne vem pa, koliko ima Čopova s tem izkušenj in ali ima ustrezne aparature.