Predlog sprememb Zakona o varstvu in proti mučenju živali (2010)

[rava]

Žal je za mačke res en klinc sprememb.

ma ja  

Takle zakon ne more zagotovit denarja, lahko samo pove, iz čigave malhe ga je treba jemat, o čemer pa je ta zakon jasen. Da se ne da ukrepat proti občinam, so krivi drugi zakoni in ne ZZZiv. Kolikor vem, se da ukrepat proti odgovornim osebam na občinah. S/k ne morejo past na zavetišča, ker je tudi zavetišče dolžno delat samo v okviru zakonodaje (vedno je na voljo 31. člen) in nikakor ni namesto občin dolžno financirati s/k.

točno tako. samo če ni denarja, noben zakon ne pomaga. globiti in financirati bi moral en in isti organ.

Se strinjam, da je tole z nalaganjem ukrepov in s preverjanjem narejenega en velik križ. V letu 2012 ima VURS na zaščiti živali 13 inšpektorjev (vir). Glede na situacijo v državi je nerealno pričakovat več inšpektorjev, zato bi morda bilo treba iskat drugačne rešitve. Če veš za primer, da ni bil nadzorovan in se ni izvedel tako, kot je bilo v izreku, lahko morda na tvoje posredovanje naredijo nadzor.

samo tudi inšpektorji ne morejo nič, če na sodiščih padajo tako osnovne zadeve, kot je lastništvo. če temelj ni trden oz. v zakonu ni opredeljeno kdo je lastnik, se sesuje vse.

To, da občine nikoli ne bodo imele dovolj denarja za poštimat vse živalovarstvene probleme, nam je najbrž vsem jasno. Ev. morda takrat, ko se bomo vsi lotili reševanja problemov z druge strani - pri vzrokih. Za kaj takega bo moral marsikdo kakšen kompromis sam s seboj sklenit, kar pa je v sedanji živalovarstveni situaciji po mojem mnenju nemogoče pričakovat.

na ta način, kot se to dela sedaj in tudi sedanji predlog tega problema ne razrešuje, denarja za to ne bo nikoli dovolj.
procesiranje sedanje prakse, ki se bo očitno nadaljevala tudi vnaprej, je drago za ponoret, ker večino denarja itak požrejo transakcijski stroški.
recimo samo strošek delovnega mesta birokrata na občini je mesečno cca 3-4 tisoč evrov mesečno. če bi to pomnožili s številom birokratov na občinah, bi prišli do strašljivih cifer, ki gredo v luft, namesto da bi se namesto tega porihtalo x živali več.

Za mačje kolonije je mal več problemov kot dokazovanje lastništva. V največ primerih gre na terenu nekako takole: Hranimo okoliške mačke (z vednostjo ali brez, kako bi bilo bolj prav), dokler nam paše, ko pa gre zadeva mal čez (naš) rob, naj pa rešuje zadeve nekdo drug. Redko zasledimo, da bi se kdo organizirano ukvarjal s seznanjanjem prebivalstva o tem, kaj je kolonija mačk in kako gre pri tej vrsti razmnoževanje, kdo mora reševat situacijo, kje je point reševanja situacije in kaj pomeni zgodnja (preden se nesluteno namnožijo in preden izbruhnejo bolezni) s/k v koloniji, pa tudi, kakšno škodo in težave (tudi njim samim) naredi njihovo hranjenje nepoštimanih mačk. Pričakovat, da bodo ljudje kar sami od sebe vedeli vse in spremenili svoje desetletja dolge navade (mački so pač lepega dne prišli k hiši in tudi lepega dne izginjali, s čimer si niso belili glav), ni realno. Večina takih ne hodi na internet brat živalovarstvene problematike, informacije jih lahko dosežejo le na njihovih vratih. Če bi ljudje vedeli, da bodo imeli s tem, ko bodo fotrali tuje mačke, kup problemov, jih verjetno nekaj med njimi tega ne bi počelo, temveč bi prej ukrepali. Tako pa večina ne ve (ne vsi, vendar še vedno večina) in nihče jim ne gre povedat pravi čas. In, ja, se moram strinjati z občinami in z vursom, da čisto vse pač niso prostoživeče mačke, če jih nekaj mesecev gledamo, kako se nebrzdano množijo in jim pri tem z veliko mero pomagamo. Na drugi strani je pa še ta point, da vsi skačejo v luft, ko se reče, da se bo mačke odpeljalo in pripeljalo nazaj samo zdrave in te s/k. Takrat prepoznajo hranitelji vse te mačke kar naenkrat kot lastniške, ko protestirajo proti vsakršnim posegom vanje. Tudi on-line nasveti, kako z lastniškimi mačkami zgoljufat občine in zavetišča, ne pripomore k izboljševanju situacije.

jaz sem tu padalec, tega ne počnem redno. ampak zadevo sem vseeno probala izvest bajdbuk. šlo je za lastniško mačko in njene zavržene potomce. po tem ko se z lastnikom ni dalo popolnoma nič zmenit ob ponudbi, da mu jaz krijem polovico stroškov s/k itd., je bila čisto po reglcih prijava ... no in pol je bil sklep inšpekcije, da se s/k zavrženih mladičev krije v breme občine, čeprav je lastnik mačko "priznal". potem je pa še občina ful cajta dušu vadila in pila kri zavetišču in inšpekciji (in s tem povzročila ogromne transakcijske stroške) preden je končno izpljunila naročilnico.
imho je šlo v tem primeru za neupravičen strošek v breme davkoplačevalcev, ker bi to moral plačati lastnik. se je pa že precej mudilo, ker je bila mačka itak spet breja. nekako sem jo zrihtala, 2,3 mesece za tem je pa izginila - se pravi umrla in nisem mogla zvedet, kaj se ji je zgodilo.
živi so samo še trije - en od njih je Ma Čko, dva pa sta še zunaj in hvala bogu, da sta kastrirana. futer, odpravljanje glist in občasno kaka ampulca gre na moj konto. v primeru bolezni nista za v zavetišče (divjaki, nočejo jest, se jih ne da hondlat), ampak jaz jih kar ruknem v moj kevder in probam pocajtat s čim manjšimi stroški.

to, kar praviš o skakanju v luft je šestmilijonovprocentno resnično. en muci je hodil tam okoli, ko sem futrala oskrbovanca in so mu zobje ven viseli. seveda noben domorodec za tega reveža ni dvignil telefona. ko pa sem ga odpeljala v zavetišče, so zagnali hudiča in pol, telefonarili vsepovsod in zagnali hudiča in pol po občini in zavetišču, da kradem mačke in en cajta sem samo čakala, da me bodo kapsi v kiblo zbasali.

Glede primera z vetom, ne vem, kaj ti naj napišem. Ti si to doživela, ti imaš vse možnosti, da vsaj spišeš prijavo, če ne drugam, pa na občino, kjer je ta pogodbeni veterinar. Jaz te možnosti nimam, ker me ni bilo tam. Pisanje tukaj ne bo preprečilo, da naslednjič izvede svojo namero.

true. takrat sem bila tako paf, da sem samo popokala mačka in sva šla.
naknadno sem iskala pravno podlago za prijavo, vendar je ni, ker ni nobenega normativnega akta o načinu usmrtitve malih živali. so sicer neka priporočila zbornice, vendar niso obvezujoča, pa še tam so omenjena neka dopustna sredstva prisile v primeru agresivnih živali in ta muc je vsekakor bil agresiven. s tem vetom so problemi že leta in leta pa mu noben nič ne more. kokr berem po forumih, pa t61 še vedno kar precej šiba na živo.

če se redno ne ukvarjaš s tem, te takole kot frilenserja res prevzame občutek nemoči. za večji angažma na tem področju nimam cajta, pomagam pač po svojih skromnih močeh - tako v €€€ kot v cajtu. za futranje onih dveh mi gre kake pol ure na dan (sta nizko v hierarhiji in moram biti zraven, da jesta in da jih drugi mački ne preženejo).
oskrba mucija, ki ga nekako nisem mogla prepustit onemu šintarju, mi zdajle tudi pobere kaki dve uri dnevno. stroške z njim skušam optimizirat maksimalno, pomaga več ljudi (fenks Kocka), vet mi računa s precejšnjim skontom, ampak mali na žalost še ni ok , tako da ta štorija še ni končana.

vsekakor bom v okviru možnosti, ki žal niso lih bohvekaj, takole operativno probala še kaj naredit tudi vnaprej.
ravno zaradi tega me je zanimalo, če predlog prinaša kake pozitivne spremembe za muce, pa žal tega nisem videla - pa sem se morala malo olajšat  .

[Jana]

Dokler ne bodo tudi mačke čipirane (ne samo obveza na papirju, ki je še ni in očitno je še ne bo tako kmalu, žal), bo linija med lastniškimi in prostoživečimi mački vedno sporna, izid dokazovanja lastništva neoznačenih mačk pa prepuščen tistim, ki imajo večjo domišlijo (naj bodo to 'lastniki', občinarji ali inšpektorji). Zakonodaja že zdaj pravi - označena žival pod nadzorom je zagotovo lastniška. Označevanje mačk sicer ni obvezno (razen zavetiških in občinskih), pa tudi prepovedano ne. Vse neoznačeno, ki ni pod nadzorom je pa ...

Se povsem strinjam, da je administracije preveč, da je prezakomplicirana in da je reševanje posameznih primerov prepogosto odvisno od volje posameznikov, da je denarja premalo in ga bo vedno manj, da so na terenu prepogosto strahotne težave, da so ponekod mačje kolonije porihtane in se vzdržujejo v ustreznih okvirih s pomočjo ljudi, ki so v to porihtanost vložili leta naporov, da pa je še vedno preveč takih kolonij, kjer niso, da so največji problemi z lastniškimi živalmi in njihovimi lastniki ... In da zakon ni optimalen. Pravim pa, da spremembe (res bi jih moralo biti več) lahko vodijo v izboljšanje razmer na področjih, katerih se (te spremembe) dotikajo.

Denarja po občinah ni in ne bo nikoli dovolj tudi zato, ker večina občin (oz. birokratov) še vedno ni prepoznala pravega problema in ne vidi pravih rešitev. Tudi njim očitno niso bile na pravi način predstavljene. Potem pa pridejo razni pametnjakoviči in jim povedo, da bodo njihove probleme rešile razne takse. Žal. Vzroki za vedno večje potrebe po denarju pa vsi ostajajo popolnoma nespremenjeni. In bodo čez nekaj let pogruntali še kakšno dodatno takso. Mačke se namreč razmnožujejo naprej, brez da bi se po občinah (razen omejene kurative) kaj veliko naredilo. Občani ukrepajo po svoje še naprej. Govorim na splošno, ne o posameznih občinah, kjer so zadeve po dolgotrajnem sistematičnem delu mnogih vpletenih vzorne. Govorim tudi o tistih posameznih mačkah, ki se pritepejo k bajti, pa hranitelji ne vedo, da bi bilo treba ukrepati prvi dan, temveč začnejo akcijo šele takrat, ko se namnožijo in/ali zbolijo. Takrat so občine, zavetišča in inšpektorji menda dolžni porihtat zadeve. Prej menda ne. In če se rihtanje ne odvija tako, kot so si hranitelji zamislili, je ogenj v strehi, na občinah pa skačejo v luft, ker je namesto enega mačka za sfinancirat 5 ali več mačk. Jaz govorim o tem, da ljudje ne vedo, zakaj je treba ukrepati prvi dan, ko se prikaže nek tuj maček (niti tega ne vedo, zakaj je njihovega zunanjega lastniškega mačka dobro porihtat prej, preden zaide v težave ali jih povzroči). Ko bodo vedeli, se bodo tudi zavedali, da prevzemajo zanj lastniško odgovornost, če ga bodo nesterilizirano/nekastriranega hranili in mu omogočili razplod. In s tem prevzeli posledice, ki iz lastništva izvirajo. Vedno in povsod pa bo kakšen tak primerek, kot je ta, s katerim si se ti, rava, srečala, in s katerim se ne da zmeniti nič. Žal.
Ni pa prav nič od tega na kratek rok. Vse rešitve so na koncu maratonskih prog. Če vprašaš Šnapko, ti bo verjetno povedala, da je bilo za tako stanje potrebnih nekaj let neizmerne energije, premnogih ur, opravljenih kilometrov, pogovorov ... Večina pa bi rešitve takoj zdajle. Po svoje.

Morda bo pa kaj pomagal 18. člen (sprememba sedaj veljavnega 34. člena). S tem se bo morda naredilo kaj več na preventivi in bo potem tudi težav z živalmi in ljudmi na terenu nekoliko manj.

rava, muciju želim čimprejšnje izboljšanje in ozdravitev.

[rava]

Dokler ne bodo tudi mačke čipirane ...

    podpišem

rava, muciju želim čimprejšnje izboljšanje in ozdravitev.

hvala lepa Jana  , muci res nujno rabi dobre misli, držite pesti in tačke za srečen konec te štorije

[Skuiki]

To ti praviš. Jaz pa pravim, da ne vedo in bi jim bilo treba povedat, pa bi ukrepali. Ne trdim, da v vseh primerih, temveč v večini primerov. Seveda pa jim je treba povedat vse, ne samo tega, da bodo občine in zavetišča delala sranje, odpeljala mačke, jih pobila, blabla ..., oz. da zavetišča na splošno samo pobijajo živali. Predvsem to, kaj čimprejšnje reševanje problema pomeni za mačke in zanje na nekoliko daljši rok, ne samo od danes na jutri.

Tako je vsepovsod tam, kjer so ljudem že razložili, kako je treba ukrepat. Slovenije pa je še mnogo več od nekaj mestnih središč ali nekaj posameznih predmestnih lokacij. Od kod pa naj bi sicer sploh bile težave, o katerih piše rava? Od tam, kjer so zadeve na svojih mestih, ljudje seznanjeni in mačje kolonije poštimane?

Problemov ne kreirajo tisti, ki povedo, kako je treba in ki rešujejo situacijo, temveč jih kreirajo hranitelji nesteriliziranih in nekastriranih mačk. Večinoma zaradi nevednosti. Ja, jih pa kreirajo tudi tisti, ki pravijo, da je bolje ne klicat na občino, v zavetišče ali inšpekcijo, ker se itak nič ne zgodi, da bodo kvečjemu mačke pobili. Seveda so problemi tudi drugje, predvsem na občinah, kjer ni denarja. Ampak s tem, da se problemi vzdržujejo, ne pa rešujejo, ne bomo prišli nikamor. Sem na strani tistih, ki so se sposobni vsest in poiskat ustrezne rešitve, tudi s sklepanjem kompromisov. In sem na strani tistih, ki ne rečejo takoj, da bodo potem, ko se jim bo razložilo, kako je prav, hranitelji dvignili roke, kot tudi ne med tistimi, ki bi menili, da je tukaj še kdo, ki lahko s 'problematiko' počisti enkrat za vselej. Zato so zame take navedbe spodbujanje k poglabljanju problemov, ne pa k njihovemu reševanju.

Kolonije prostoživečih mačk (govorimo o realnih kolonijah, ne o dvorišču, kjer doma pri sebi nekdo hrani eno lastniško mačko, ta koti prvič, drugič ... in ko je mačk 20 so te naenkrat nelastniške) niso produkt hranjenja s strani hraniteljev.

Hranitelji pričnejo v veliko primerih kolonijo hraniti, ko ta že obstaja. In hranjenje je prvi korak k reševanju situacije - komaj preko hranjenja je mogoče vzpostaviti nadzor nad kolonijo in pričeti s postopkom S/K.

Sistem dobro deluje tam, kjer je vzpostavljen transparenten model sodelovanja med prostovoljci (hranitelji) in pristojnim zavetiščem in kjer dotična občina krije stroške S/K prostoživečih mačk.

Kjer tega sistema ni, kjer pristojni ne odreagirajo, kjer se mačke po posegu ne vračajo na izhodiščno lokacijo (žal se to še vedno dogaja) seveda sistem ne deluje, saj ga niti vzpostaviti ni mogoče. Na nekaterih področjih se nato namesto zavetišč s hranitelji povežejo društva, ponekod so hranitelji prepuščeni sami sebi (nekateri S/K mačke celo na lastne stroške!).

Seveda pa to pomeni, da kolonija počasi raste, namesto da bi njeno številčnost vzdrževali in skrbeli za dobrobit obstoječih mačk v koloniji. Žal je S/K edini pravi pristop, ker nehati hraniti kolonijo, ki obstaja (in je nisi ti kot hranitelj skreiral iz nič!) pomeni mnogo mučnih smrti, bolne in sestradane mačke, bolne, od lakote počasi poginjajoče mladiče ...

[Nanook]

Sama S/K brez osvescanja pa je dejansko brezveze in metanje denarja stran.

[Jana]

Evo, točno o tem jst govorim. Ok, ponekod gre za lastniške mačke, ki se razmnožijo, zelo pogosto gre pa za 'pritepene' in/ali 'najdene' mačke, ki jih 'najditelji' pač hranijo, dokler jim problem ne zraste čez glavo (beri: bolezen, mladiči ...), potem pa pričakujejo, da bo nekdo drug namesto enega problema rešil 5 ali več problemov. In ko slediš raznim takim zgodbam, se vidi, da folk dejansko ne ve, kaj naredi, ko 'pritepeno' in/ali 'najdeno' mačko hrani, brez da bi naredil še vse ostalo, kar bi bilo potrebno za preprečitev nadaljnih problemov. Prepogosto se potem, ko problemi že eskalirajo, ljudi pošilja tja, kjer jim ne more nihče več pomagat (občine, zavetišča, inšpekcije). Preredko pa se ljudem razloži pravi postopek (z vsemi 'zakaj' tako in 'zakaj' ne drugače), še preden 'pritepena' in/ali 'najdena' mačka sploh k hiši pride. Temu bi v normalnih razmerah rekli skrb za preventivo.
Internet pokrije zelo zelo majhen del te skrbi za preventivo, zakone pa berejo in poznajo tudi med uporabniki interneta le redki.
Tej preventivi sta v popravku zakona namenjena dva člena. Pa, da vidimo. Na občinah in v društvih ju bodo morali najbrž znat na pamet. In tudi kaj naredit.

[njufka]

Da se še jaz oglasim pri tej vroči temi v bližini našega doma ima tud en gospod deset ali enejst mačk,ki se parijo z okoliškimi mucki,tako da je trenutno v ulici veliko malih mladičkov,včasih je tudi kakšen povožen,ker se z tem gospodom ne da nič pogovorit,smo krajani tudi klicali pristojnega veterinarja,ki je rekel,da dokler ne povzročajo škode ne more sam naredit nič,brez vednosti lastnika muc. >:(Zdaj se pa dogaja da mlade mucke spijo vsepovsod kjer jim paše,so tud pri nas ....mene sicer to pretirano ne moti,jezi me samo ,ker je lastnik zelo neodgovoren in se izogiba veterinarskega inšpektorja.Verjetno bomo občani sami polovili muce in jih odpeljali sterilizirat in kastrirat,ker ni lepo ko vidiš muco(celo shirano,z gnojnimi očkami)ali celo povoženo in vrženo v obcestni jarek......Upam na najboljše ......

[Lanabela]

Dokler mačke ne bodo označene, se kaj dosti narediti dalo ne bo. Ker bodo lastniške takrat, ko bo lastnikom prav in nelastniške takrat, ko bi bilo treba zanje prevzeti odgovornost.