Predlog sprememb Zakona o varstvu in proti mučenju živali (2010)

[Lučka ***]

Podpiram predlog proti mučenju živali in več nas bo,prej bomo uspeli.So pa problem okolja,koder je žival stredstvo in še posebno tam je potrebno delovati in tam je najbolj hudo,ker se boriš s lastnikom,sosedi in ostalimi.pes na vročini na 2m dolgi verigi je pri na sobičajen pojav in tisti,ki jih imamo v stanovanju veljamo na norce in to dobesedno.To da je Nero na sedežni je za njih iztorjenost prve vrste.Opozorila,ko odmetavajo ostanke zaklanih živali okrog vasi in vabijo medvede je v Kočevski Reki normalno,ko pokličeš inšpektorja,ki seveda vedno ukrepa pa je huje kot..da ne rečem.Majhna vasica sredi gozdov,idealna za življenje tudi živali a kaj nekateri..no ne morem.
Kot pravim,odločam se še za enega psa,velikega,prijaznega,močnega za izlete v naravo.Naj bo pa za vzgled,kako se s psom ravna,tako kot so Zoya,Rika,Zara,Neron. BelaSkoraj vsaka hiša ima
 psa in našteti res lepo živijo,ko lahko vsi tako.

[Lanabela]

Kja konkretno pa ti je v tem predlogu tako zelo všeč, da se ti ga zdi vredno podpreti?

[Nanook]

A je to potem to? http://e-uprava.gov.si/e-uprava/zakonodajaIskanje.euprava?zadeva_id=1837

[Jana]

Sem šla mal pobrskat glede tega predloga, ki so ga na VURS-u res obljubljali že celo lansko leto, in pri tem ugotovila, da je tole videti zelo aktualno in bo vsak čas 'meso postalo' . Nisem še čekirala sprememb (vsebinsko), oz. kaj vse prinašajo. Bom to kasneje.

11. 5. 2012 je Ministrstvo za okolje in prostor predlog novele Zakona o zaščiti živali (ZZZiv-C) poslalo v medresorsko usklajevanje. Občine so bile naprošene, da predlog pregledajo, in morebitne pripombe, predloge in mnenja pošljejo do 24. maja 2012.
klik

Predlog sklepa vlade:
»Vlada Republike Slovenije je določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali (ZZZiv-C) in ga pošlje v obravnavo Državnemu zboru Republike Slovenije po skrajšanem postopku.
Vlada Republike Slovenije predlaga Državnemu zboru Republike Slovenije, da sprejme uradno prečiščeno besedilo Zakona o zaščiti živali.«

Osebe, odgovorne za strokovno pripravo in usklajenost gradiva:
- dr. Vida Čadonič Špelič, generalna direktorica Veterinarske uprave Republike Slovenije;
- mag. Mitja Šedlbauer, višji svetovalec.

Predstavniki vlade, ki bodo sodelovali pri delu Državnega zbora:
- Franc Bogovič, minister;
- Branko Ravnik, državni sekretar;
- dr. Vida Čadonič Špelič, generalna direktorica VURS;
- Metka Hajdinjak, sekretarka;
- mag. Mitja Šedlbauer, višji svetovalec.

Predlog za obravnavo predloga zakona po nujnem oziroma skrajšanem postopku v Državnem zboru RS z obrazložitvijo razlogov:
Vlada Republike Slovenije predlaga Državnemu zboru Republike Slovenije, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku v skladu s prvo alineo prvega odstavka 142. člena Poslovnika Državnega zbora (Uradni list RS, št. 92/07 – uradno prečiščeno besedilo), saj predlog sprememb in dopolnitev zakona vsebuje manj zahtevne spremembe in dopolnitve, ki se v glavnem nanašajo na uskladitev zakona s spremenjeno zakonodajo Unije glede poskusov na živalih ter na izboljšanje zaščite živali na različnih področjih (preprečevanje preprodaje mladičev, sodelovanje živali na prireditvah in snemanjih, večja vloga občin itd.).

Kratek povzetek gradiva:
Sprememba zakona o zaščiti živali je potrebna predvsem zaradi zahtevanih sprememb slovenske zakonodaje v zvezi z zaščito živali, ki se uporabljajo v poskusih, zaradi implementacije Direktive 2010/63/EU.
Poleg tega je namen predlaganih sprememb izboljšati stanje na področju registracije in označevanja psov, kakor tudi preprečiti preprodajo pasjih in mačjih mladičev, kar je pogosto dejavnost, ki zelo slabo vpliva na dobrobit teh živali.
Prepoved posedovanja živali osebi, ki je bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja mučenja živali, je predlog civilne družbe, ki redno spremlja stanje na področju zaščite živali v Sloveniji in predlaga rešitve.
Spremembe zakona bodo zvišale raven zaščite živali na področju uporabe živali na prireditvah in snemanjih.
Predlagane so tudi spremembe na področju dejavnosti občin v zvezi z zaščito zapuščenih in hišnih živali. Tako je predlagana možnost predpisovanja občinskih dajatev z namenom zbiranja sredstev za skrb za omenjene vrste živali. Občinskim redarstvom pa je dodeljena pristojnost nadzora dveh določil zakona in sicer fizičnega varstva živali na javnem mestu in nadzora nad označevanjem (mikročipiranjem) psov.
Predlog ne predvideva sprememb v višinah glob. Tak ukrep bi namreč porušil razmerja med sankcijami za kršitve določb tako znotraj veterinarske zakonodaje kot tudi v primerjavi s politiko sankcioniranja v drugih predpisih.

Presoja posledic:
a.) na javnofinančna sredstva v višini, večji od 40 000 EUR v tekočem in naslednjih treh letih - NE
b.) na usklajenost slovenskega pravnega reda s pravnim redom Evropske unije - DA
c.) administrativne posledice - DA

...

7. b Predstavitev ocene finančnih posledic, nižjih od 40 000 EUR
Ustvarjanje nove zaprte evidence pravnomočno obsojenih zaradi kaznivega dejanja mučenja živali. Ker ne gre za spletno evidenco, ne bo potrebno investirati v novo programsko opremo in bo zato ta ukrep lahko izveden v okviru obstoječih razpoložljivih resursov. Zagotoviti pa bo treba varovanje osebnih podatkov v evidenci in omogočiti dostopanje do podatkov samo pooblaščenim osebam. Stroški torej izhajajo predvsem iz usposabljanja dveh oseb na glavnem uradu in so ocenjene na manj kot 1000 EUR. Zagotavljanje omejenega dostopa do podatkov v Centralnem registru psov imetnikom zavetišč bo zahtevala manjše spremembe programske opreme, ki je ocenjena okrog 5000 EUR.

Z implementacijo Direktive 63/2010/EU postaja vloga Etične komisije za poskuse na živalih občutno bolj pomembna. Etična komisija bo morala zasedati večkrat kot doslej, saj bo po novih pravilih treba oceniti vsak projekt, ki vključuje poskuse z živalmi in ne samo bolj kompleksnih, kakor je to bilo doslej. Stroški delovanja Etične komisije, ki vključujejo sejnine in potne stroške članov se bodo povečali za približno 50%. Vendar pa je treba poudariti, da so omenjeni stroški breme vlagatelja vloge za dovoljenje za poskus in posledično ne bremenijo javnih financ.

Možnost predpisovanja občinskih taks z namenom zbiranja sredstev za skrb za zapuščene živali in druge dejavnosti, navedene v predlaganem 31. a členu bo občinam dala možnost, da na ta način zbirajo sredstva, ki jih potrebujejo za reševanje problemov s hišnimi in zapuščenimi živalmi. Obseg teh sredstev je nemogoče napovedati, saj je odvisen od odločitev občinskih svetov, ali bodo takse predpisali, velikosti občine, višine takse itd.

Poleg možnosti uvedbe taks pa bodo prihodek občinskih proračunov tudi globe, ki jih bodo izrekali občinski redarji ob nadzoru izvajanja 6. in 11. člena.

Predstavitev sodelovanja javnosti: (a kdo kaj ve o teh objavah?)
Gradivo je bilo predhodno objavljeno na spletni strani predlagatelja
Datum objave: 1. 9. 2010
V razpravo so bili vključeni:
― nevladne organizacije,
― predstavniki zainteresirane javnosti,
― predstavniki strokovne javnosti,
― občine in združenja občin.
Mnenja, predloge, pripombe so podali:
― Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije,
― Skupnost občin Slovenije,
― Združenje občin Slovenije,
Upoštevani so bili:
― v pretežni meri
Bistvena odprta vprašanja:
― možnost uvedbe občinske takse
― prenos pristojnosti nadzora na občinske redarje

Gradivo je usklajeno v celoti.
Zahteva predlagatelja za nujnost obravnave.

Na KLIK je celoten predlog z vso dodatno dokumentacijo in razlagami vseh predlaganih sprememb in predlog Pravilnika o pogojih za izvajanje poskusov na živalih.

Predlog, brez razlag, je tudi na KLIK.

Na strani DZ trenutno ne najdem nič v zvezi s tem predlogom.

[Jana]

VURS-ov plan dela za leto 2012 - KLIK

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali - Predviden rok objave 1. 10. 2012

[Jana]

5. člen

Prvi odstavek 11. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Skrbnik hišne živali, ki ni namenjena za razmnoževanje, mora zagotoviti osamitev, kontracepcijo, sterilizacijo ali kastracijo živali.«.

Za tretjim odstavkom se doda četrti odstavek, ki se glasi:
»Določba prejšnjega odstavka ne velja za javna mesta, ki so z odlokom lokalne skupnosti ali s privolitvijo lastnika javnega mesta namenjena sprehajanju in druženju psov, in so ograjena na način, ki psom onemogoča pobeg.«.

11. člen ZZZiv-UPB2

Skrbnik hišnih živali mora z zagotovitvijo osamitve, kontracepcije, sterilizacije ali kastracije živali preprečiti rojstvo nezaželenih živali.
Skrbnik živali mora z ustrezno vzgojo in šolanjem oziroma z drugimi ukrepi zagotoviti, da žival ni nevarna okolici.
Skrbnik psa mora na javnem mestu zagotoviti fizično varstvo psa tako, da je pes na povodcu.

OBRAZLOŽITEV:
Prvi odstavek 11. člena je spremenjen tako, da je osamitev, kontracepcija, sterilizacija ali kastracija obvezna pri tistih hišnih živalih, ki niso namenjene za razmnoževanje.

Novi četrti odstavek uvaja izjemo od obveznega fizičnega varovanja psov na javnem mestu in sicer samo za ustrezno ograjene površine, ki psom preprečujejo pobeg. Uvedba t. im. pasjih parkov je v Republiki Sloveniji še novost, v tujini pa zelo priljubljena rešitev za skrbnike psov, ki živijo v mestih, da svojim psom omogočajo ustrezno socializacijo, igro in druga vrsti specifična vedenja, ki jih sicer zaradi fizičnega varstva psa ne morejo zagotoviti.

6. člen

Za 14. členom se doda 14. a člen, ki se glasi:

»14. a člen

Živali smejo nastopati na prireditvah ali snemanjih le, če je jim je prihranjeno nepotrebno trpljenje in ne gre za prepovedana ravnanja iz 15. člena tega zakona ter je živalim zagotovljena oskrba v skladu z etološkimi normativi glede na vrsto živali.

Kadar je pričakovati, da bo zaradi dejavnosti iz prejšnjega odstavka ogrožena dobrobit živali (npr. napor, dolgotrajnost, izčrpanost), mora organizator zagotoviti prisotnost veterinarja in upoštevati njegova strokovna navodila.

Izvajanje prireditve ali snemanja z bolnimi ali poškodovanimi živalmi je prepovedano.

Če je ravnanje iz prejšnjega odstavka tega člena storjena naklepno in nastanejo posledice iz 4. člena tega zakona, se šteje, da gre za mučenje živali. Podrobnejše pogoje iz tega člena predpiše minister.«.

OBRAZLOŽITEV:
Zaščita živali, ki nastopajo na snemanjih in prireditvah je novost v Zakonu o zaščiti živali. Uporaba živali na snemanjih je lahko za te zelo naporna in lahko škodljivo vpliva na njihovo dobrobit. V Republiki Sloveniji je vse bolj pogosta dejavnost izvajanja domače in tuje komercialne filmske in video produkcije, ki pogosto vključuje tudi uporabo živali. Zato je nujna dopolnitev zakona, ki bo zagotavljala zaščito teh živali.

Definicija prireditve se v 5. členu zakona naslanja na zakon, ki ureja javna zbiranja, in tako poleg športnih prireditev in razstav vključuje tudi gledališke predstave.

Pri tem je treba poudariti, da gre za živali, ki se jih uporablja v okoliščinah, ki od njih zahtevajo vodeno nastopanje z morebitnim vsiljenim ali naučenim vedenjem. Izključuje pa snemanje živali v naravi za potrebe izdelave dokumentarnih filmov, katerih namen je prikazati naravno vedenje živali. Prav tako je izrecno navedeno, da gre za snemanja v komercialne namene, s čimer je vključeno izdelovanje posnetkov, kakršne so reklamni ali igrani filmi namenjeni javnemu predvajanju s komercialnim učinkom, izključeni pa so npr. družinski posnetki z živalmi in podobni izdelki, kljub temu, da se lahko znajdejo na spletnih portalih z video vsebinami.

7. člen

V prvem odstavku 15. člena se v prvi alinei besedilo »spolna zloraba živali« nadomesti z besedilom »spolno občevanje med človekom in živaljo, z njim izenačeno spolno ravnanje ali kakšno drugo spolno dejanje zaradi zadovoljevanja človekovih spolnih potreb«.

Peta alinea se spremeni tako, da se glasi:
»- obmetavanje s petardami ali drugimi pirotehničnimi sredstvi, obmetavanje s kamenjem ali drugimi predmeti, prodaja in uporaba sredstev (npr. pasti stopalk, zank in limanic), ki žival imobilizirajo na način, ki je ne usmrti in ji povzroča poškodbe in bolečino; izjemoma je dovoljena uporaba limanic organizacijam, registriranim za izvajanje dejavnosti zatiranja škodljivih glodalcev pri pristojnem upravnem organu;«.

Osma alinea se spremeni tako, da se glasi:
»– preobremenjevanje živali, uporaba plemensko nezrelih živali (premladih ali spolno nezrelih živali) za razplod, onemogočanje potrebnega počitka, preskubljanje perutnine, uporaba bolne, ranjene, poškodovane ali ustrahovane živali oziroma njeno fizično izkoriščanje, tek živali, vezane na motorno prometno sredstvo, ter vzpodbujanje živali s poživili (doping);«.

Deseta alinea se spremeni tako, da se glasi:
»– preganjanje v naravnem ali urbanem okolju živečih živali; to ne velja za lovski pogon, brakado ali pritisk v skladu s predpisi o lovstvu, za izvajanje veterinarskih ukrepov in za ukrepe za varovanje premoženja;«.

Na koncu osemnajste alinee se pika nadomesti s podpičjem in za osemnajsto alineo se dodata devetnajsta in dvajseta alinea, ki se glasita:
»- spodbujanje napadalnosti živali do človeka ali živali, razen za namen šolanja ali uporabe službenih policijskih in vojaških psov;
- dejavnost prodaje psov in mačk, ki ne izhajajo iz lastne vzreje nosilca dejavnosti.«.

15. člen ZZZiv-UPB2

Prepovedana ravnanja so:

– zbadanje živali, stiskanje, natezanje ali zvijanje delov telesa živali, obešanje, če ne gre za strokovne posege, udarjanje, potapljanje ali drugačno dušenje živali, metanje, suvanje ali namerno povoženje živali ter spolna zloraba živali;
– izpostavljanje živali ognju, vročim, jedkim ali strupenim sredstvom ter drugim fizikalnim ali kemičnim učinkom v nasprotju z določbami tega zakona;
– prisilno hranjenje, če to ni v zdravstvene ali v znanstveno-raziskovalne namene, puljenje perja živi perjadi, trganje rib s trnkov in druga podobna dejanja v nasprotju z določbami tega zakona;
– streljanje živali ne glede na vrsto orožja oziroma strelne naprave;
– obmetavanje s petardami ali drugimi pirotehničnimi sredstvi, obmetavanje s kamenjem ali drugimi predmeti, nastavljanje pasti, razen tistih, ki živali usmrtijo v trenutku in so namenjene za usmrtitev gospodarsko škodljivih glodalcev, zank in limanic razen uporabe lovilnih naprav, ki živali ne poškodujejo;
– organiziranje borb živali, uporaba živali za borbe, spodbujanje ter šolanje živali za borbo z drugo živaljo;
– uporaba živih živali za hrano ali vabo; izjemoma je dopustna uporaba živih živali za hrano, če so pogoji približani pogojem v naravi;
– preobremenjevanje živali, uporaba plemensko nezrelih živalih (premladih ali spolno nezrelih živali), onemogočanje potrebnega počitka, uporaba bolne, ranjene, poškodovane ali ustrahovane živali oziroma njeno fizično izkoriščanje, preobremenjevanje s tekom ob prometnem sredstvu ter vzpodbujanje živali s poživili (doping);
– vzreja, vzgoja in šolanje na način in s pripomočki, ki živali povzročajo bolečine ali kako drugače škodijo njenemu zdravju;
– preganjanje v naravnem ali urbanem okolju živečih živali in preganjanje s pogonom, strašenjem ali z nepotrebnim pregonom iz njihovih zavetišč ali gnezdišč; to ne velja za lovski pogon, brakado ali pritisk, če se izvede v skladu s predpisi o lovstvu, ter za izvajanje veterinarskih ukrepov;
– lov na divjad v času lovopusta, lov na vodeče samice v času poleganja in dojenja mladičev ter neupravičena opustitev zasledovanja obstreljene divjadi;
– namerna trajna ali začasna zapustitev živali;
– krmljenje živali s snovjo, ki ji povzroča, trpljenje, poškodbe ali smrt;
– izpustitev prostoživeče živali, ki je bila vzrejena s pomočjo človeka, v naravo, če ni pripravljena za preživetje v naravnem okolju;
– lov divjadi z namenom gojenja v nasprotju s predpisi o lovstvu in ribištvu;
– zadrževanje prostoživečih živali v neregistriranih živalskih vrtovih;
– reja vretenčarjev, ki kažejo sami ali njihovi potomci dedne napake, ki povzročajo trpljenje živali; ta prepoved ne velja za rejo gensko spremenjenih organizmov v zaprtem sistemu, če reja poteka v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z gensko spremenjenimi organizmi;
– posegi na živalih, opravljeni v nasprotju s predpisi.

Ne glede na določbe prejšnjega odstavka so dovoljena naslednja ravnanja:
a) odlov živali v skladu s predpisi o lovstvu in ribištvu;
b) odvzem živali iz narave v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, lovstvo in ribištvo;
c) streljanje gojene divjadi v oborah, kadar živali ni mogoče fiksirati z namenom zakola oziroma bi to dejanje ogrožalo varstvo in zaščito ljudi oziroma živali;
d) omama, anestezija ali usmrtitev nevarnih živali, če je to povezano z varstvom in zaščito ljudi ali živali.

Če je ravnanje iz prvega odstavka tega člena storjeno naklepno in zaradi tega nastanejo posledice iz 4. člena tega zakona, se šteje, da gre za mučenje živali.

OBRAZLOŽITEV:
V 15. členu se namesto »spolne zlorabe« prepove vsakršno spolno dejanje med človekom in živaljo zaradi zadovoljevanja človekovih spolnih potreb. Ta sprememba je predlagana predvsem zaradi večje jasnosti in lažjega morebitnega izvajanja predpisa. Spolna zloraba je namreč po logiki stvari spolni odnos brez privolitve, kar je v primeru odnosa med človekom in živaljo nesmiselna dikcija. Obstoječ predpis je torej pomanjkljiv in bi lahko povzročal težave pri morebitnem izvajanju. Novi predlog s tega vidika ne dopušča dvoma, saj je prepovedano kakršno koli spolno dejanje med človekom in živaljo zaradi zadovoljevanja človekovih spolnih potreb.

Peta alinea se dopolnjuje z določbo v zvezi s sredstvi, ki žival imobilizirajo na način, ki jo poškoduje, a je ne usmrti (pasti stopalke, limanice…). Gre za naprave, ki imajo zelo škodljiv vpliv na dobrobit živali, saj so te z njihovo uporabo izpostavljene velikim bolečinam in hudim poškodbam, ki lahko povzročijo dolgotrajno trpljenje preden živali poginejo. Poleg uporabe limanic samo organizacijam, ki so registrirane za izvajanje deratizacije. Te organizacije namreč zagotavljajo, da so živali, ki se ujamejo na limanice, v najkrajšem času humano usmrčene, kar preprečuje trpljenje teh živali, uporaba teh sredstev pa je pri njihovem delu pogosto nenadomestljiva.

V osmi alinei je dodana novost in sicer prepoved preskubljanja. Gre za ukrep z namenom osvežitve nesnosti kokoši nesnic, ki vključuje spremembo svetlobnega režima in odtegovanja krme in vode za določeno obdobje. Po tem obdobju se živali na novo operijo in se jim poveča nesnost. Ukrep škodljivo vpliva na dobrobit živali, poleg tega obstajajo učinkovite alternative povečanja nesnosti, zaradi česar je predlagana ta prepoved. Druga sprememba osme alinee se nanaša na izboljšanje predpisa o prepovedi teka ob prometnem sredstvu. Novi predlog tako bolje definira, da je prepovedano siliti žival v tek ob motornem prevoznem sredstvu s tem, da je privezana na to sredstvo. S tem predlogom so predvsem izvzeti psi, ki lahko še naprej tečejo ob kolesu.

Deseta alinea je spremenjena zaradi večje jasnosti. Prepovedano je preganjanje v naravnem ali urbanem okolju živečih živali, razen, če je izvedeno v skladu z lovsko zakonodajo, ali kot veterinarski ukrep, ali kot ukrep za varovanje lastnine.

V devetnajsti alinei se kot prepovedano ravnanje opredeljuje spodbujanje napadalnosti živali do človeka ali živali (npr. ščuvanje psa na človeka ali žival), razen v primeru službenih policijskih ali vojaških psov. Takšno ravnanje dosedaj ni bilo jasno prepovedano, a je v skladu s cilji tega zakona v delu, ki ureja ravnanje z nevarnimi psi.

V dvajseti alinei se ureja prepoved dejavnosti trgovanja s psi in mačkami, ki ne prihajajo iz lastne reje. Gre za ukrep, ki bo pripomogel k preprečevanju preprodaje pasjih mladičev z neznanim poreklom ali iz vprašljivih rej. Ta problem je v Republiki Sloveniji zelo velik.
Preprodajalci pasjih mladičev namreč trgujejo z mladiči različnih pasem, ki izvirajo iz drugih držav Unije ali iz tretjih držav, in so pogosto tako mladi, da že transport teh živali predstavlja veliko tveganje za njihovo dobrobit, kot tudi za njihovo zdravstveno stanje. Zelo pogost zaplet pri nakupu teh živali je, da te zbolijo in poginejo kmalu za tem, ko jih prevzame novi lastnik. Glede na to, da predstavlja preprodaja pasjih in mačjih mladičev resno tveganje za dobrobit teh živali, da gre pri prometu s temi živalmi pogosto za prenašanje nalezljivih bolezni hišnih živali in da živali pogosto ne spremlja dokumentacija, ki bi dokazovala njihov izvor in pasmo, novi predlog predvideva prepoved predlog prepoveduje tudi prodajo takšnih sredstev. Dopušča pa izjemo, in sicer uporabo trgovanja z mladiči psov in mačk, ki ne izhajajo iz lastne reje nosilca dejavnosti.

8. člen

V prvem odstavku 20. člena se na koncu pete alinee pika nadomesti s podpičjem in za peto alineo se doda šesta alinea, ki se glasi:
»- skrajšanje enega uhlja za največ 1/4 pri mački, ki živi prosto v okolju, izvedeno zaradi označitve sterilizirane oziroma kastrirane živali pod pogojem, da je poseg opravljen pod splošno anestezijo.«.

V drugem odstavku se v četrti alinei besedilo »v primeru,« nadomesti z besedilom »v primerih iz šeste alinee prejšnjega odstavka, ali«, peta alinea pa se spremeni tako, da se glasi:
»– krajšanje repov psom, razen če je poseg v korist živali.«.

20. člen ZZZiv-UPB2

Prepovedano je in se šteje za mučenje živali popolno ali delno amputiranje telesnih delov in popolni ali delni odvzem ali uničenje organov ali tkiv vretenčarjev, ki je storjeno naklepno, razen če je:
– poseg po veterinarski presoji potreben za ugotavljanje bolezni in za rešitev ali ozdravljenje živali;
– poseg v znanstveno-raziskovalne namene v skladu s predpisi;
– sterilizacija oziroma kastracija potrebna za zmanjšanje razmnoževanja živali, agresivnosti, načina reje ali preprečevanja razmnoževanja živali z dednimi hibami;
– popoln ali delni odvzem organov ali tkiv potreben za transplantacijo, za vzgajanje celičnih ali tkivnih kultur ali pregled izoliranih organov, tkiv ali celic, za diagnostične namene ali pripravo gojišč v skladu s predpisi;
– poseg pri rejni živali potreben, da se v reji preprečijo večje poškodbe ali obolenja.

Prepovedani so naslednji posegi:
– odstranjevanje krempljev mačkam, odstranjevanje glasilk živalim in boleče podkovanje kopitarjev;
– krajšanje kljunov perutnini, razen če so opravljeni z namenom, da se preprečijo večje poškodbe in obolenja v rejah;
– amputacije ali kastracije z elastičnim obročkom;
– krajšanje uhljev živalim, razen v primeru, če je poseg v korist živali;
– krajšanje repov psom, razen mladičem pasemskih psov, ki niso starejši od 5 dni, pri katerih se rep krajša v skladu s pasemskimi in kinološkimi standardi, ter psom, če je poseg v korist živali; navedene posege lahko opravi le veterinar.

OBRAZLOŽITEV:
20. člen zakona ureja vprašanje posegov, ki jih je dovoljeno izvajati na živalih, oziroma posege, ki jih pod nobenim pogojem ni dovoljeno izvajati. Spremembe, ki so predlagane, se nanašajo na dva kirurška posega.

Novi predlog dopušča skrajšanje enega uhlja pri potepuških mačkah, ki so bile sterilizirane ali kastrirane in se jih spušča nazaj v okolje, od koder so bile odvzete. Predlagani ukrep ima ugoden učinek na dobrobit teh živali. Če so namreč označene na tak način, se razlikujejo od ostalih mačk, ki še niso bile sterilizirane, in zato ne bodo več lovljene in izpostavljene stresu, ki ga te živali izkusijo, kadar z njimi ravnajo ljudje, katerih bližine te živali niso vajene, ker živijo kot potepuške živali. Če je ta poseg opravljen pod splošno anestezijo, ne predstavlja tveganja za dobrobit teh živali.

Druga novost, ki jo predstavlja novi predlog, uvaja prepoved krajšanja repov psom zaradi estetskih razlogov. Doslej je zakon dopuščal krajšanje repov mladičem tistih pasem, katerih pasemski in kinološki standardi dopuščajo, da imajo psi skrajšan rep. Glede na to, da noben od pasemskih in kinoloških standardov ne predpisuje, da bi repi morali biti skrajšani, da je svetovna doktrina dobrobiti psov naklonjena ideji opuščanja nepotrebnega krajšanja repov in uhljev in da je ta prepoved v skladu z Evropsko konvencijo o zaščiti družnih živali, ki je edina konvencija o zaščiti živali, ki je Republika Slovenija še ni podpisala, novi predlog predvideva prepoved krajšanje repov psom, razen če je poseg v korist živali.

9. člen

20.a člen se spremeni tako, da se glasi:

»20. a člen

Vzrejne organizacije laboratorijskih živali, dobaviteljske organizacije laboratorijskih živali in uporabniške organizacije mora pred začetkom opravljanja dejavnosti odobriti upravni organ, pristojen za veterinarstvo, ki o tem vodi evidenco.

Organizacije iz prejšnjega odstavka se odobrijo, če izpolnjujejo predpisane pogoje glede prostorov, opreme, tehničnih pripomočkov, kadrov, zagotavljanja zdravstvenega varstva poskusnih živali, odstranjevanja živalskih stranskih proizvodov in strokovne podpore za zaščito, dobrobit poskusnih živali ter veterinarsko oskrbo.

Odobrene organizacije iz prvega odstavka tega člena morajo zagotavljati ustrezno oskrbo in nastanitev poskusnih živali, predpisano označevanje in identifikacijo poskusnih živali ter vodenje predpisanih evidenc in poročanje upravnemu organu, pristojnemu za veterinarstvo.

Če se pri izvajanju nadzorstva ugotovi, da organizacija iz prvega odstavka tega člena ne izpolnjuje več predpisanih pogojev iz drugega odstavka tega člena oziroma če krši obveznosti iz prejšnjega odstavka, ji uradni veterinar odredi ukrepe in rok za odpravo nepravilnosti. Če ugotovljene nepravilnosti ogrožajo dobrobit poskusnih živali, uradni veterinar organizaciji do odprave nepravilnosti prepove opravljanje dejavnosti iz prvega odstavka tega člena. Če organizacija v določenem roku ne izvede odrejenih ukrepov, se odobritev odvzame, in organizacijo izbriše iz evidence.

V času prepovedi opravljanja dejavnosti in v primeru odvzema odobritve mora organizacija iz prvega odstavka tega člena na lastne stroške zagotoviti, da ni ogrožena dobrobit poskusnih živali.

Podrobnejše pogoje za izvajanje tega člena predpiše minister v soglasju z ministri, pristojnimi za znanost, visoko šolstvo in okolje.«.

20.a člen ZZZiv-UPB2

Organizacije na področju vzreje, reje, dobave poskusnih živali in izvajanja poskusov na živalih morajo biti odobrene pri upravnem organu, pristojnem za veterinarstvo.
Organizacije iz prejšnjega odstavka se odobrijo, če izpolnjujejo predpisane pogoje glede prostorov, opreme, tehničnih pripomočkov, kadrov, zagotavljanja zdravstvenega varstva živali, odstranjevanja živalskih stranskih proizvodov ter vodenja evidenc.
Organizacije na področju vzreje in reje poskusnih živali, ki izpolnjujejo predpisane pogoje iz prejšnjega odstavka, razen pogoja spremljanja zdravstvenega stanja v zadnjih treh letih, se odobrijo začasno, vendar najdalj za tri leta.
Če se pri izvajanju nadzorstva ugotovi, da organizacije iz prvega odstavka tega člena ne izpolnjujejo več pogojev iz drugega odstavka tega člena, se odobritev odvzame.
O odobritvi in odvzemu odobritve iz tega člena odloči upravni organ, pristojen za veterinarstvo, z odločbo v upravnem postopku.

10. člen

21. člen se spremeni tako, da se glasi:

»21. člen

Poskuse na živalih smejo izvajati le uporabniške organizacije, ki so odobrene v skladu s prejšnjim členom in imajo dovoljenje za poskus upravnega organa, pristojnega za veterinarstvo. Dovoljenje za poskus se izda na podlagi vloge uporabniške organizacije.

O vlogi za izdajo dovoljenja za poskus se odloči v skladu z oceno etične komisije iz 23. člena tega zakona o utemeljenosti in obsegu predlaganega poskusa. Dovoljenje se izda za omejen čas glede na namen projekta in najdlje za pet let.

Za vsako spremembo projekta, ki lahko negativno vpliva na dobrobit živali, je potrebna sprememba ali podaljšanje dovoljenja za poskus, ki se izvede po postopku iz prejšnjega odstavka.

Dovoljenje za poskus se odvzame, če uporabniška organizacija poskus izvaja v nasprotju z dovoljenjem za poskus, kar negativno vpliva na dobrobit živali. Če ugotovljene nepravilnosti ne ogrožajo dobrobiti živali, se uporabniški organizaciji odredi ukrepe in rok za odpravo nepravilnosti. Če uporabniška organizacija v odrejenem roku ne odpravi nepravilnosti, se ji dovoljenje za poskus odvzame.

Podrobnejše pogoje za spremembo, podaljšanje ali odvzem dovoljenja za poskus predpiše minister v soglasju z ministri, pristojnimi za znanost, visoko šolstvo in okolje.«.

21. člen ZZZiv-UPB2
Poskuse na živalih smejo izvajati le organizacije, ki so odobrene za izvajanje poskusov na živalih v skladu s prejšnjim členom in imajo dovoljenje upravnega organa, pristojnega za veterinarstvo.

Poskuse na vretenčarjih se sme izvajati samo, če se pričakuje, da bo trpljenje živali etično sprejemljivo v primerjavi s pričakovanim dosežkom. Poskusi na vretenčarjih se smejo izvajati dalj časa samo, če se pričakuje, da bodo rezultati izjemnega pomena za človeka ali živali ali za rešitev znanstvenih problemov.

Dovoljenje za poskuse se izda samo, če je poskus nujno potreben, in če:
– je poskus nujen v medicinske, veterinarsko-medicinske ali nasploh v znanstveno-raziskovalne namene in se pričakuje, da bodo rezultati prinesli pomembna nova spoznanja, oziroma je trpljenje živali etično sprejemljivo v primerjavi s pričakovanim dosežkom;
– gre za temeljne raziskave;
– se ciljev poskusov ne da doseči z drugimi metodami in postopki;
– se poskus izvede z najmanjšim možnim številom živali z najnižjo nevrofiziološko občutljivostjo in metodo, ki povzroča najmanj trpljenja, bolečin in trajnih poškodb;
– se žival pred pričetkom poskusa anestezira, razen če je bolečina, ki bo povzročena s poskusom, manjša od bolečine, povzročene z anestezijo, ali če bi bila anestezija v nasprotju z namenom poskusa;
– se bo žival po končanem poskusu ustrezno zdravila ali usmrtila, če trpljenja ni mogoče preprečiti;
– osebje za vodenje in izvajanje poskusa ter za nego in oskrbo živali, prostori za bivanje oziroma gojitev in oskrbovanje živali ter naprave in priprave izpolnjujejo predpisane pogoje;
– so živali, za katere je tako predpisano, iz organizirane in registrirane reje za rejo poskusnih živali; upravni organ, pristojen za veterinarstvo, lahko v izjemnih primerih, ko je poskus nujen za ohranitev živalske vrste, žival pa edina primerna za poskus ali je ni mogoče vzrediti, izda dovoljenje za poskuse tudi, če žival ne prihaja iz organizirane in registrirane reje.

Dovoljenje se ne sme izdati za poskuse za etično nesprejemljive cilje, kot je preizkušanje bojnih sredstev, kozmetičnih preparatov, tobačnih ali alkoholnih izdelkov, ali za poskuse, pri katerih se uporabljajo sredstva za hromljenje mišic in se izvajajo brez anestezije.
Dovoljenje se izda za konkreten poskus ali serijo poskusov in za konkretnega vodjo ter izvajalca ali izvajalce in za določen čas. Dovoljenje se ne izda oziroma se odvzame, če se ugotovi, da niso izpolnjeni predpisani pogoji.

Dovoljenje za poskuse ni potrebno:
– če je poskus predpisan;
– če je poskus odredilo sodišče ali pristojni inšpektor na podlagi pravnega akta;
– pri izvajanju vakcinacij in diagnostičnih preiskav, odvzemu krvi ali drugega materiala zaradi odkrivanja poškodb in bolezni.
Poskusi na živalih se ne smejo izvajati, če je sprejemljiva in izvedljiva druga znanstveno zadovoljiva in uveljavljena metoda brez uporabe živali.

Minister, pristojen za veterinarstvo (v nadaljnjem besedilu: minister), skupaj z ministrom, pristojnim za znanost in tehnologijo, ministrom, pristojnim za šolstvo in šport in z ministrom, pristojnim za okolje in prostor, ustanovi etično komisijo, ki upravnemu organu, pristojnemu za veterinarstvo, na njegovo zahtevo daje mnenje pri izdaji dovoljenja za določen poskus na živali.
Izvajanje poskusov na živalih v nasprotju s tem zakonom, ki je storjeno naklepno, se šteje za mučenje živali.

OBRAZLOŽITEV:
Spremembe 20. a in 21 člena ter novi 21. a člen zakona so posledica implementacije nove evropske direktive o zaščiti živali, ki se uporabljajo v poskusih (Direktiva 2010/63/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2010 o zaščiti živali, ki se uporabljajo v znanstvene namene).

20. a člen predpisuje, da morajo biti vzrejne in dobaviteljske organizacije laboratorijskih živali ter uporabniške organizacije poskusnih živali odobrene. V členu je tudi predviden postopek odobritve in odvzema odobritve.

21. člen ureja namene, zaradi katerih je dovoljeno uporabljati živali v poskusih. Predpisuje tudi, da je poskuse dovoljeno izvajati samo odobrenim uporabniškim organizacijam, če imajo dovoljenje za poskus, ki ga izda upravni organ, pristojen za veterinarstvo, na podlagi vloge uporabniške organizacije in upoštevajoč mnenje etične komisije za poskuse na živalih, ki oceni načrtovan projekt. Predvidene so tudi okoliščine za odvzem dovoljenja za poskus.

21. a člen navaja pogoje, pod katerimi je poskuse dovoljeno izvajati, in okoliščine, v katerih poskusov ni dovoljeno izvajati. Izvajanje poskusov na živali, ki je naklepno storjeno v nasprotju z določili zakona, šteje za mučenje živali.

11.člen

Za 21. členom se doda 21. a člen, ki se glasi:

»21. a člen

Poskuse na živalih je dovoljeno izvajati le za naslednje namene:

a) temeljne raziskave;
b) translacijske ali uporabne raziskave s katerim koli od naslednjih ciljev:
- odvračanje, preprečevanje, diagnosticiranje ali zdravljenje bolezni, slabega zdravstvenega stanja, drugih bolezenskih sprememb ali njihovih učinkov pri človeku, živalih ali rastlinah;
- ocena, odkrivanje, uravnavanje ali spreminjanje fizioloških stanj pri človeku, živalih ali rastlinah; ali
- dobrobit živali in izboljšanje proizvodnih pogojev za živali iz vzreje za kmetijske namene;
c) razvoj, izdelava ali preskušanje kakovosti, učinkovitosti in varnosti zdravil, živil in krme ter drugih snovi ali izdelkov za doseganje cilja iz prejšnje točke;
d) zaščita naravnega okolja zaradi varovanja zdravja ali dobrobiti ljudi ali živali;
e) raziskave, usmerjene v ohranjanje živalskih vrst;
f) visokošolsko izobraževanje ali usposabljanje za pridobitev, ohranjanje ali izboljšanje strokovnega poklicnega znanja v skladu z 22. členom tega zakona;
g) sodnomedicinske raziskave.

Poskusi na živalih se smejo izvajati pod naslednjimi pogoji:
- da so izvedeni v okviru projekta;
- da so izvedeni znotraj uporabniške organizacije, razen če upravni organ, pristojen za veterinarstvo, dovoli odstopanje na podlagi znanstvene utemeljitve;
- da so izvedeni pod splošno ali lokalno anestezijo poskusnih živali, razen če je to neprimerno glede na namen poskusa in se uporablja analgezija ali druga ustrezna metoda za zagotovitev, da sta trpljenje in stiska poskusnih živali čim manjši;
- da so izvedeni na laboratorijskih živalih, ki izvirajo iz vzrejne organizacije laboratorijskih živali, razen če upravni organ, pristojen za veterinarstvo, dovoli odstopanje na podlagi znanstvene utemeljitve;
- da je za izvajanje poskusov, oskrbo poskusnih živali ter usmrtitev poskusnih živali na voljo dovolj osebja na kraju samem, ki je ustrezno izobraženo in usposobljeno;
- da uporabniška organizacija zagotovi ustrezne naprave in opremo za učinkovito in nemoteno izvajanje poskusov;
- da se za pridobitev zadovoljivih rezultatov uporablja najmanjše možno število poskusnih živali, da se vključujejo poskusne živali z najmanjšo sposobnostjo občutenja bolečin in da se jim s poskusom povzroča čim manj trpljenja, stiske ali trajnih poškodb;

Poskus na živali ni dovoljen:
- če povzroča hudo trpljenje ali stisko, ki sta dolgotrajna in ju ni mogoče olajšati;
- če se v Uniji priznava druga metoda ali preskusna strategija, ki ne zahteva uporabe živih živali;
- za preskušanje bojnih sredstev, kozmetičnih preparatov, tobačnih ali alkoholnih izdelkov;
- brez anestezije, če se uporabljajo sredstva za hromljenje mišic.

Na živalih ogroženih vrst, na primatih razen človeka, na živalih, odvzetih iz naravnega okolja, in na zapuščenih živalih se poskusi lahko izvajajo le, če so izpolnjeni predpisani pogoji.

Uporabniške organizacije morajo pri načrtovanju projektov upoštevati podatke iz drugih držav članic Unije, pridobljene s poskusi, izvedenimi v skladu z zakonodajo Unije. Podvajanje tovrstnih poskusov se dovoli le izjemoma, če je to potrebno za zaščito javnega zdravja, varnosti ali okolja.

Uporabniška organizacija mora:
- poskuse izvajati v skladu z dovoljenjem iz prejšnjega člena;
- zagotoviti, da se poskusno žival po končanem poskusu ustrezno zdravi ali usmrti, če obstaja verjetnost trajne poškodbe, nadaljnjih zmernih ali hudih bolečin, trpljenja oziroma stiske;
- v največji možni meri preprečiti pogin poskusne živali kot končni rezultat poskusa na živali in ga nadomestiti s predčasno usmrtitvijo poskusne živali;
- zagotoviti, da se poskusno žival, ki je že bila uporabljena v enem ali več poskusih, uporabi v novem poskusu le ob upoštevanju predpisanih pogojev zlasti glede težavnosti preteklih in novega poskusa ter zdravstvenega stanja poskusne živali.

Upravni organ, pristojen za veterinarstvo, na spletni strani objavi netehnične povzetke izvedenih projektov ob upoštevanju varovanja intelektualne lastnine in zaupnih podatkov.

Izvajanje poskusov na živalih v nasprotju s tem zakonom, ki je storjeno naklepno, se šteje za mučenje živali.«.

12.člen

22.a člen se spremeni tako, da se glasi:

»22.a člen

Znanstveno-raziskovalno ali izobraževalno delo na izoliranih organih, tkivih in truplih v ta namen usmrčenih živali lahko opravljajo izvajalci del na živalskih tkivih, če so odobreni pri upravnem organu, pristojnem za veterinarstvo, ki o tem vodi evidenco.

Za dela iz prvega in sedmega odstavka tega člena je dovoljena le uporaba laboratorijskih živali. Upravni organ, pristojen za veterinarstvo, lahko na vlogo izvajalca del na živalskih tkivih dovoli odstopanje na podlagi znanstvene utemeljitve v skladu z mnenjem etične komisije iz 23. člena tega zakona.

Ne glede na prejšnji odstavek je v izobraževalne namene uporaba živali zaščitenih in ogroženih živalskih vrst, odvzetih iz narave, za delo na izoliranih tkivih, organih in truplih v ta namen usmrčenih živali prepovedana.

Izvajalec iz prvega odstavka tega člena se odobri, če:
– izpolnjuje predpisane pogoje za usmrtitev živali;
– zagotavlja odstranjevanje živalskih stranskih proizvodov na predpisan način in
– izpolnjuje pogoje glede prostorov, opreme, tehničnih pripomočkov in kadrov, predpisane za nastanitev poskusnih živali, kadar imajo živali nastanjene do usmrtitve.

Če se pri izvajanju nadzorstva ugotovi, da izvajalec del na živalskih tkivih ne izpolnjuje več pogojev iz prejšnjega odstavka, če pri nastanitvi, oskrbi ali usmrtitvi živali ne ravna na predpisan način ali če izvaja dela v nasprotju s priglasitvijo iz šestega odstavka tega člena, mu uradni veterinar odredi ukrepe in rok za odpravo nepravilnosti. Če ugotovljene nepravilnosti ogrožajo dobrobit živali, uradni veterinar izvajalcu del na živalskih tkivih prepove opravljanje del na izoliranih organih, tkivih in truplih do odprave nepravilnosti. Če izvajalec ne izvede odrejenih ukrepov, se odobritev odvzame.

Za izvajanje znanstveno-raziskovalnega ali izobraževalnega dela na izoliranih organih, tkivih in truplih v ta namen usmrčenih živali mora odobreni izvajalec predhodno priglasiti upravnemu organu, pristojnemu za veterinarstvo, predvideno vrsto in število živali, njihov izvor ter namen uporabe.

Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko upravni organ, pristojen za veterinarstvo, dovoli delo na izoliranih organih, tkivih in truplih v ta namen usmrčenih živali tudi izvajalcu, ki ni odobren, če gre za enkratno znanstveno-raziskovalno ali izobraževalno delo in če izvajalec del na živalskih tkivih zagotovi predpisan način usmrtitve ter odstranjevanja živalskih stranskih proizvodov. Upravni organ, pristojen za veterinarstvo, izda dovoljenje na podlagi vloge izvajalca.

Za organizacije, odobrene v skladu z 20. a členom tega zakona, se šteje, da so odobrene tudi kot izvajalci del na živalskih tkivih.

Podrobnejše pogoje za izvajanje tega člena predpiše minister v soglasju z ministri, pristojnimi za znanost, visoko šolstvo in okolje.«.

22.a člen ZZZiv-UPB2

Znanstveno-raziskovalno ali izobraževalno delo na izoliranih organih, tkivih in truplih predhodno usmrčenih živali lahko opravljajo izvajalci, če so odobreni pri upravnem organu, pristojnem za veterinarstvo.

Izvajalec se odobri, če:
– izpolnjuje predpisane pogoje za usmrtitev živali,
– zagotavlja odstranjevanje živalskih stranskih proizvodov na predpisan način in
– izpolnjuje pogoje glede prostorov, opreme, tehničnih pripomočkov in kadrov, predpisane za nastanitev poskusnih živali, kadar imajo živali nastanjene do usmrtitve.

Če se pri izvajanju nadzorstva ugotovi, da izvajalec ne izpolnjuje več pogojev iz prejšnjega odstavka, se odobritev odvzame.
O odobritvi in odvzemu odobritve iz tega člena odloči upravni organ, pristojen za veterinarstvo, z odločbo v upravnem postopku.
Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko upravni organ, pristojen za veterinarstvo, dovoli delo na izoliranih organih, tkivih in truplih predhodno usmrčenih živali tudi izvajalcu, ki ni odobren, če gre za enkratno znanstveno-raziskovalno ali izobraževalno delo in če izvajalec zagotovi predpisan način usmrtitve ter odstranjevanja živalskih stranskih proizvodov.

Za izvajanje znanstveno-raziskovalnega ali izobraževalnega dela na izoliranih organih, tkivih in truplih predhodno usmrčenih živali mora izvajalec predhodno priglasiti upravnemu organu, pristojnemu za veterinarstvo, predvideno vrsto, število živali, njihov izvor ter namen uporabe.

OBRAZLOŽITEV:
22. a člen zakona ureja znanstveno-raziskovalno ali izobraževalno delo na izoliranih organih, tkivih in truplih v ta namen usmrčenih živali. Izvajalci teh del morajo biti odobreni, o čemer upravni organ pristojen za veterinarstvo, vodi evidenco. Uporabljati se sme samo laboratorijske živali, razen če upravni organ, pristojen za veterinarstvo na podlagi znanstvene utemeljitve odobri uporabo drugih živali in sicer v skladi z mnenjem etične komisije. Izjema pa velja za izobraževalno delo, pri katerem je uporaba določenih vrst živali prepovedana.

Člen torej govori o zaščiti živali, ki so usmrčene prav z namenom uporabe njihovih tkiv, organov ali trupel.

Predpisan je postopek odobritve za tiste izvajalce, ki izpolnjujejo predpisane pogoje. Poleg tega je predviden tudi odvzem odobritve v primerih, ko izvajalec del ne izpolnjuje več pogojev. Pri tem je z namenom zmanjševanja administrativnega bremena vneseno določilo, da so uporabniške organizacije, odobrene v skladu z določili 20. a člena, avtomatično odobrene tudi za izvajanje del na tkivih, organih in truplih.

Poleg tega novi predlog ohranja možnost izdaje enkratnega dovoljenja za dela izvajalcem, ki niso odobreni, vendar izpolnjujejo pogoje v zvezi s humano usmrtitvijo in odstranjevanjem živalskih stranskih proizvodov na predpisan način.

13.člen

23. člen se spremeni tako, da se glasi:

»23. člen

Minister v soglasju z ministri, pristojnimi za znanost, visoko šolstvo in okolje, ustanovi etično komisijo za poskuse na živalih.

Naloge etične komisije so:
- izdajanje ocene iz drugega odstavka 21. člena tega zakona o utemeljenosti in obsegu predlaganega poskusa;
- izdajanje mnenja iz drugega odstavka 22.a člena tega zakona o znanstveni utemeljenosti odstopa od uporabe laboratorijskih živali za delo na izoliranih organih, tkivih in truplih;
- sprejemanje načelnih mnenj v zadevah, povezanih s pridobivanjem, vzrejo, nastanitvijo, oskrbo in uporabo živali v poskusih, za katere je bilo izdano dovoljenje, ter zagotavljanje izmenjave najboljših praks;
- izmenjava podatkov o delovanju komisij za dobrobit živali pri organizacijah iz 20.a člena tega zakona in ocenah poskusov ter najboljših praksah v zvezi s poskusi na živalih znotraj Unije;
- druge naloge v zvezi s poskusi na živalih in delu na izoliranih organih, tkivih in truplih živali na zahtevo upravnega organa, pristojnega za veterinarstvo.

Člani etične komisije za poskuse na živalih so za svoje delo upravičeni do nadomestila, ki ga določi minister.«.

23. člen ZZZiv-UPB2

Organizacija, v kateri se izvajajo poskusi na vretenčarjih, mora imenovati strokovnjaka za zaščito živali, ki ima ustrezno znanje in je odgovoren za izvedbo poskusov v skladu s predpisi, ter pripravi obrazložitev za odobritev poskusa ali serije poskusov.

Organizacija iz prejšnjega odstavka mora v vlogi za odobritev poskusa ali serije poskusov navesti osebo iz prejšnjega odstavka, njeno strokovno usposobljenost, položaj in pooblastila, ki jih ima za zaščito živali na podlagi notranjih aktov organizacije, ter priložiti obrazložitev iz prejšnjega odstavka tega člena.

OBRAZLOŽITEV:
23. člen zakona ureja etično komisijo za poskuse na živalih, kar je bilo prej urejeno v 21. členu. S predlogom zakona se etični komisiji podeljuje tudi nove naloge, ki so posledica novih zadolžitev po direktivi o zaščiti živali v poskusih. Člani etične komisije so upravičeni do nadomestila, ki ga določi minister.

14.člen

25. člen se spremeni tako, da se glasi:

»25. člen

Zakol se izvaja v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1099/2009 z dne 24. septembra 2009 o zaščiti živali pri usmrtitvi ( UL L št. 303 z dne 18.11.2009, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1099/09/ES).

Ne glede na četrti odstavek 4. člena Uredbe 1099/09/ES mora biti omamljenje živali izvedeno tudi pri obrednem zakolu, razen če gre za zakol perutnine, kuncev in zajcev izven klavnice za zasebno domačo porabo.

Zakol živali, ki ni urejen z Uredbo 1099/2009/ES, se izvede na predpisan način in s postopki, ki žival usmrtijo v trenutku oziroma z ustrezno predhodno omamo ali izjemoma na način, ki povzroča le neizogibne bolečine.«.

25. člen ZZZiv-UPB2

Pred zakolom se morajo toplokrvne živali na strokoven in predpisan način omamiti.

Prepovedana so naslednja ravnanja:
– zakol brez strokovnega in predpisanega omamljanja živali pred zakolom;
– zakol živali po omamljenju, ki ni izveden na strokoven način;
– izkrvavitev živali, ki ni izvedena takoj po omamljanju živali;
– začetek nadaljnje obdelave zaklanih živali, preden je žival popolnoma izkrvavela.

Če ravnanje iz drugega odstavka tega člena naklepno izvrši oseba, ki je registrirana za dejavnost klanja živali, se šteje, da gre za mučenje živali.

Določbe prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za klanje perutnine in kuncev na domu pri rejcu, za lastno uporabo.

Izjemoma se lahko žival zakolje brez omamljanja:
– če gre za zakol v sili ali obstaja druga nevarnost pogina živali ali za zakol iz drugih zdravstvenih razlogov;
– če upravni organ, pristojen za veterinarstvo, izjemoma dovoli obredni zakol.

Zelo poškodovane ali neozdravljivo bolne živali morajo biti zaklane ali usmrčene takoj na kraju samem. Za take živali lahko veterinar izjemoma dovoli prevoz do klavnice, če ugotovi, da prevoz ne bo povzročil nadaljnjega trpljenja živali. Vse poškodovane ali bolne živali, ki so bile prepeljane v klavnico, morajo biti takoj po veterinarskem pregledu zaklane ali usmrčene.

V klavnici morata biti zagotovljena zaščita živali, namenjenih za zakol, in preprečevanje vsakega razburjenja in trpljenja živali, ki se jim je mogoče izogniti.

Doprema živali v klavnico in njihov počitek do zakola, oskrba živali do zakola, gonjenje živali od mesta razkladanja do hleva oziroma prostora za klanje živali, omamljanje in zakol živali morajo biti v skladu s predpisanimi pogoji.

Pri vseh izjemah od omamljenja pred zakolom iz tega člena je treba poskrbeti, da bo živalim pred zakolom prihranjeno vse trpljenje, ki se mu je mogoče izogniti.

OBRAZLOŽITEV:
S spremembo 25. člena zakona se področje zaščite živali pri zakolu ureja z Uredbo 1099/09/ES, razen nekaterih živali, katerih klanja navedena uredba ne ureja. Za te živali se še naprej uporabljajo obstoječi podzakonski akti.

Uredba 1099/09/ES stopi v veljavo 1.1.2013. Do takrat bodo veljala določila obstoječega zakona in podzakonski predpisi.

Republika Slovenija bo izkoristila pravico, ki jo daje nova uredba, da predpiše strožje predpise na področju zaščite živali pri obrednem zakolu. Dosedanji zakon je predvideval klanje brez omamljanja pri obrednem zakolu le na podlagi predhodnega dovoljenja, ki ga izjemoma lahko izda upravni organ, pristojen za veterinarstvo. Odkar je ta določba v veljavi, Veterinarska uprava Republike Slovenije še ni prejela vloge za odobritev obrednega klanja brez omamljanja. To posledično pomeni, da bo v Republiki Sloveniji dovoljeno le tisto obredno klanje, ki dovoljuje predhodno omamljanje živali. Trenutno takšno klanje rutinsko izvajajo štiri perutninske klavnice, ki so nosilke halal certifikata. Njihova proizvodnja halal izdelkov se bo lahko nemoteno odvijala tudi po sprejemu omenjenih sprememb.

Poleg tega je treba poudariti, da zakon v skladu z Uredbo 1099/09/ES kljub strožjemu predpisu v zvezi z omamljanjem pri obrednem zakolu ne prepoveduje trgovanja ali uvoza izdelkov iz mesa, ki je bilo pridobljeno v postopku klanja brez omamljanja. Tako je tudi v Republiki Sloveniji zagotovljeno meso in mesni izdelki, pridobljeni s klanjem brez omamljanja, za potrebe nekaterih verskih skupnosti.

[Jana]

22.člen

Za 43. členom se doda 43.a člen, ki se glasi:

»43.a člen

Območni uradi upravnega organa, pristojnega za veterinarstvo, opravljajo upravne in nadzorne naloge. Za izdajanje odločb na zahtevo strank v skladu s tem zakonom so pristojni direktorji območnih uradov.

V primeru nujnih ukrepov iz tretje, pete, sedme, osme, devete, desete, trinajste, štirinajste in šestnajste alinee prvega odstavka prejšnjega člena vložitev predloga za odlog izvršitve odločbe ni dopustna.«.

OBRAZLOŽITEV:
V 43. a členu zakona je podrobneje določena stvarna in krajevna pristojnost ter posebnost upravnega postopka glede na določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). V primerih, ko gre za nujno ukrepanje, bi odlog izvršbe onemogočil izvedbo ukrepa, zato je kot posebnost glede na splošni upravni postopek, določeno, da vložitev predloga za odlog izvršbe odločbe ni dopustna.

23.člen

IX. poglavje se spremeni tako, da se glasi:

»IX. KAZENSKE DOLOČBE

45. člen

Z globo od 2.400 do 84.000 eurov se kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki:
1. kot skrbnik ali prevoznik živali ne zagotovi fizičnega varstva nevarnih živali (prvi odstavek 12. člena);
2. ne zagotovi fizičnega varstva nevarnega psa v skladu z drugim odstavkom 12. člena tega zakona;
3. na javno mesto oziroma v sredstva javnega prevoza ne pusti psa vodiča slepih oziroma psa pomočnika invalidov skupaj z njegovim skrbnikom (prvi odstavek 13. člena);
4. izvede prireditev ali snemanje z bolnimi ali poškodovanimi živalmi (tretji odstavek 14. a člena);
5. neustrezno prevaža živali (prvi odstavek 17. člena);
6. opravi boleč poseg na vretenčarju brez anestezije (prvi odstavek 19. člena);
7. ravna v nasprotju z 20. členom tega zakona;
8. brez odobritve opravlja dejavnosti iz prvega odstavka 20. a člena tega zakona;
9. ravna v nasprotju s tretjim ali petim odstavkom 20. a člena tega zakona;
10. izvaja poskus na živali brez dovoljenja iz prvega odstavka 21. člena tega zakona;
11. izvaja poskus na živali v nasprotju s šestim odstavkom 21. a člena tega zakona;
12. izvaja poskus v izobraževalne namene v nasprotju s prvim odstavkom 22. člena tega zakona;
13. ravna v nasprotju z drugim ali tretjim odstavkom 25. člena tega zakona;
14. usmrti žival v nasprotju s prvim ali tretjim odstavkom 26. člena tega zakona;
15. opravlja dejavnost zavetišča, ne da bi za to izpolnjeval predpisane pogoje (tretji odstavek 27. člena);
16. ravna v nasprotju s prvim ali tretjim odstavkom 28. člena tega zakona;
17. podatke iz centralnega registra psov uporablja v nasprotju s petim odstavkom 28. člena tega zakona;
18. se kot društvo ukvarja z oddajo oziroma prodajo zapuščenih živali in ne izpolnjuje predpisanih pogojev (šesti odstavek 31. člena).

Z globo od 1.600 do 4.100 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, ali odgovorna oseba v samoupravni lokalni skupnosti.

Z globo od 800 do 1.200 eurov se kaznuje posameznik za prekršek iz prvega odstavka tega člena.

46. člen

Z globo od 1.600 do 42.000 eurov se kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki:
1. takoj ne oskrbi bolnih, poškodovanih in onemoglih živali (prvi odstavek 8. člena);
2. ne nadzira rejnih in hišnih živali v skladu s tretjim odstavkom 8. člena tega zakona;
3. ravna v nasprotju s prvim odstavkom 9. člena tega zakona;
4. ne zagotovi rezervnega sistema prezračevanja v skladu z drugim odstavkom 9. člena tega zakona;
5. je skrbnik živali v nasprotju s prvim odstavkom 10. člena tega zakona;
6. zaupa v vodenje nevarnega psa osebi, ki je mlajša od 16 let (tretji odstavek 12. člena);
7. opravlja dejavnost hotela za živali, ne da bi za to izpolnjeval predpisane pogoje (drugi odstavek 14. člena);
8. izvede prireditev ali snemanje v nasprotju s prvim odstavkom 14. a člena tega zakona;
9. ravna v nasprotju z drugim odstavkom 14. a člena tega zakona;
10. stori katero od ravnanj iz prvega odstavka 15. člena tega zakona;
11. ne zahteva pravočasno veterinarske pomoči in oskrbe bolnih ali poškodovanih živali, veterinarske pomoči pri porodih, kadar je potrebna, ali ne zagotovi ustrezne nege bolnih, poškodovanih in onemoglih živali (18. člen tega zakona);
12. opravlja znanstveno-raziskovalno ali izobraževalno delo na izoliranih organih, tkivih ali truplih v ta namen usmrčenih živali v nasprotju s prvim odstavkom 22. a člena tega zakona;
13. v izobraževalne namene izvaja dela na izoliranih organih, tkivih ali truplih v ta namen usmrčenih živali zaščitenih ali ogroženih vrst, odvzetih iz narave (tretji odstavek 22. a člena);
14. ravna v nasprotju s šestim odstavkom 22. a člena tega zakona;
15. ravna v nasprotju s prvim, drugim, tretjim ali četrtim odstavkom 26. a člena tega zakona;
16. goji, poseduje ali vodi psa kljub prepovedi iz osmega odstavka 26. b člena tega zakona;
17. ne zagotovi šolanja psa v skladu s prvim odstavkom 26. c člena tega zakona;
18. izvaja obvezno šolanje psov iz prvega odstavka 26. c člena tega zakona po programu, ki ni potrjen v skladu z drugim odstavkom 26. c člena tega zakona.

Z globo od 800 do 2.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.

Z globo od 400 do 800 eurov se kaznuje posameznik za prekršek iz prvega odstavka tega člena.

46. a člen

Z globo od 800 do 33.000 eurov se kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki:
1. ravna v nasprotju s prvim, drugim, tretjim ali petim odstavkom 6. člena tega zakona;
2. ne zagotovi katerega od pogojev iz prvega odstavka 7. člena tega zakona;
3. ne prepreči napak v reji v skladu z drugim odstavkom 7. člena tega zakona;
4. ne zagotovi ločene namestitve živali v skladu z drugim odstavkom 8. člena tega zakona;
5. je pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja mučenja živali in ravna v nasprotju s prvim odstavkom 10. člena tega zakona;
6. proda, odda ali podari hišno žival v nasprotju z drugim odstavkom 10. člena tega zakona;
7. ne zagotovi osamitve, kontracepcije, sterilizacije ali kastracije živali v skladu s prvim odstavkom 11. člena tega zakona;
8. ne zagotovi ustrezne vzgoje in šolanja oziroma drugih ukrepov in je zato žival nevarna okolici (drugi odstavek 11. člena);
9. ne zagotovi fizičnega varstva psa v skladu s tretjim odstavkom 11. člena tega zakona;
10. če ne zagotovi veterinarske oskrbe in oskrbe živali v skladu z etološkimi normativi (drugi odstavek 14. a člena);
11. ravna v nasprotju s četrtim odstavkom 28. člena tega zakona;
12. ravna v nasprotju s četrtim odstavkom 31. člena tega zakona.

Z globo od 400 do 1.600 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.

Z globo od 200 do 400 eurov se kaznuje posameznik za prekršek iz prvega odstavka tega člena.

45. člen ZZZiv-UPB2

Z globo od 2.400 do 84.000 eurov se kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki:
1. kot skrbnik ali prevoznik živali ne zagotovi fizičnega varstva nevarnih živali (prvi odstavek 12. člena);
2. ne zagotovi fizičnega varstva nevarnega psa v skladu z drugim odstavkom 12. člena tega zakona;
3. na javno mesto oziroma v sredstva javnega prevoza ne pusti psa – vodiča slepih oziroma psa – pomočnika invalidov skupaj z njegovim skrbnikom (prvi odstavek 13. člena);
4. neustrezno prevaža živali (prvi odstavek 17. člena);
5. opravi boleč poseg na vretenčarju brez anestezije (prvi odstavek 19. člena);
6. ravna v nasprotju z 20. členom tega zakona;
7. izvaja poskuse na živalih brez dovoljenja ali v nasprotju z dovoljenjem iz prvega odstavka 21. člena tega zakona;
8. izvaja poskus v izobraževalne namene v nasprotju s prvim odstavkoma 22. člena tega zakona;
9. izvaja poskuse na vretenčarjih v nasprotju s 23. členom tega zakona;
10. ravna v nasprotju s 25. členom tega zakona;
11. usmrti žival v nasprotju s 26. členom tega zakona;
12. ravna v nasprotju z drugim odstavkom 27. člena tega zakona;
13. opravlja dejavnost zavetišča, ne da bi za to izpolnjeval predpisane pogoje (tretji odstavek 27. člena);
14. ravna v nasprotju z 28. členom tega zakona;
15. se kot društvo ukvarja z oddajo oziroma prodajo zapuščenih živali in ne izpolnjuje predpisanih pogojev (šesti odstavek 31. člena).
Z globo od 1.600 do 4.100 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
Z globo od 800 do 1.200 eurov se kaznuje posameznik za prekršek iz prvega odstavka tega člena.

46. člen

Z globo od 1.600 do 42.000 eurov se kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki:
1. takoj ne oskrbi bolnih, poškodovanih in onemoglih živali (prvi odstavek 8. člena);
2. ne nadzira rejnih in hišnih živali v skladu s tretjim odstavkom 8. člena tega zakona;
3. ravna v nasprotju s prvim odstavkom 9. člena tega zakona;
4. ne zagotovi rezervnega sistema prezračevanja v skladu z drugim odstavkom 9. člena tega zakona;
5. proda ali podari hišno žival v nasprotju z 10. členom tega zakona;
6. ne zagotovi osamitve, kontracepcije, sterilizacije ali kastracije živali v skladu s prvim odstavkom 11. člena tega zakona;
7. ne zagotovi ustrezne vzgoje in šolanja oziroma drugih ukrepov in je zato žival nevarna okolici (drugi odstavek 11. člena);
8. zaupa v vodenje nevarnega psa osebi, ki je mlajša od 16 let (tretji odstavek 12. člena);
9. opravlja dejavnost hotela za živali, ne da bi za to izpolnjeval predpisane pogoje (drugi odstavek 14. člena);
10. stori katero od ravnanj iz prvega odstavka 15. člena tega zakona;
11. natovori, prevaža, pretovori ali raztovori živali v nasprotju s prvim odstavkom 16. člena tega zakona;
12. ne zahteva pravočasno veterinarske pomoči in oskrbe bolnih ali poškodovanih živali, veterinarske pomoči pri porodih, kadar je potrebna, ali ne zagotovi ustrezne nege bolnih, poškodovanih in onemoglih živali (18. člen);
13. opravlja dejavnost organizacije na področju vzreje, reje, dobave poskusnih živali ali izvajanja poskusov na živalih v nasprotju s prvim odstavkom 20.a člena tega zakona;
14. opravlja znanstveno-raziskovalno ali izobraževalno delo na izoliranih organih, tkivih ali truplih predhodno usmrčenih živali v nasprotju s prvim ali šestim odstavkom 22.a člena tega zakona;
15. ravna v nasprotju s prvim, drugim, tretjim ali četrtim odstavkom 26.a člena tega zakona;
16. goji, poseduje ali vodi psa kljub prepovedi iz osmega odstavka 26.b člena tega zakona;
17. ne zagotovi šolanja psa v skladu s prvim odstavkom 26.c člena tega zakona;
18. izvaja šolanje psov po programu, ki ni potrjen v skladu z drugim odstavkom 26.c člena tega zakona.
Z globo od 800 do 2.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
Z globo od 400 do 800 eurov se kaznuje posameznik za prekršek iz prvega odstavka tega člena.

46.a člen

Z globo od 800 do 33.000 eurov se kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki:
1. kot pristojna veterinarska organizacija ne vnese predpisanih podatkov v centralni register psov (prvi odstavek 6. člena);
2. ne prijavi posedovanja živali prosto živečih vrst (tretji odstavek 6. člena);
3. ne zagotovi katerega od pogojev iz prvega odstavka 7. člena tega zakona;
4. ne prepreči napak v reji v skladu z drugim odstavkom 7. člena tega zakona;
5. ne zagotovi ločene namestitve živali v skladu z drugim odstavkom 8. člena tega zakona;
6. ne zagotovi fizičnega varstva psa v skladu s tretjim odstavkom 11. člena tega zakona;
7. če ravna v nasprotju s četrtim odstavkom 31. člena tega zakona.
Z globo od 400 do 1.600 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
Z globo od 200 do 400 eurov se kaznuje posameznik za prekršek iz prvega odstavka tega člena.

OBRAZLOŽITEV:
Kazenske določbe so spremenjene tako, da so upoštevane spremembe zakona.

Kršitve novih določb na področju zaščite živali v poskusih in določb, katerih kršitev pomeni resno ogrožanje dobrobiti živali, so uvrščene v najvišjo kategorijo prekrškov. Kršitve določb, ki urejajo administrativne zadeve, kakršno je vnašanje podatkov v registre in evidence, so uvrščene v najnižjo kategorijo. Kršitve določb zaščite živali pri usmrtitvi zaradi del na izoliranih tkivih, organih in truplih so razvrščene v srednjo kategorijo.

24.člen

Z dnem uveljavitve tega zakona se v Zakonu o veterinarskih merilih skladnosti (Uradni list RS, št. 93/05):
- črta tretji odstavek 11. člena. Dosedanji četrti odstavek postane tretji odstavek.
- v prvem odstavku 96. člena v 8. točki črta besedilo »ali tretjim«.

OBRAZLOŽITEV:
Obveza, ki od lastnika psa zahteva prijavo psa v roku sedmih dni od pridobitve, mladiča pa ne kasneje kot ob dopolnjenih treh mesecih starosti psa, je bila doslej urejena v Zakonu o veterinarskih merilih skladnosti (ZVMS; Uradni list RS, št. 93/2005). S spremembo 6. člena Zakona o zaščiti živali je ta določba v ZVMS nepotrebna, zato se črta tretji odstavek 11. člena, kakor tudi kazenske določbe v 96. členu ZVMS, vezane na ta odstavek.

25.člen

Določba tretje alinee tretjega odstavka spremenjenega 6. člena zakona se začne uporabljati 1. januarja 2015 in sicer se podatek o tem, ali je pes namenjen za razmnoževanje, za pse do dopolnjenega tretjega meseca starosti vnese v centralni register psov ob prijavi psa, za starejše pse pa ob naslednjem rednem cepljenju psa proti steklini.

Določbe spremenjenega 25. člena zakona se začnejo uporabljati 1. januarja 2013.

OBRAZLOŽITEV:
Zaradi sprememb programske opreme, ki se jo uporablja za vodenje centralnega registra psov in ki bodo potrebne za zbiranje dodatnih podatkov, ki jih predpisuje zakon, bo možno te podatke zbirati šele po določenem prehodnem obdobju, v katerem morajo biti spremembe izvedene.
Uredba 1099/09/ES stopi v veljavo 1. januarja 2013. Po tem datumu bo zaščita živali pri klanju urejena v skladu s tem evropskim predpisom, nacionalni predpis pa bo veljal za tiste živali, ki jih evropski ne zadeva.

26.člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

[Jana]

Priznam, da sem zadevo zaenkrat samo preletela. Na prvi pogled moram rečt, da je v kar nekaj točkah tole velik premik naprej - v pozitivo.

Recimo nekaj novosti na hitro: prepoved dejavnosti trgovanja s psi in mačkami, ki ne prihajajo iz lastne reje, novosti pri definiranju nevarnih psov, novosti pri poskusih na živalih, v CRP se kot lastnika lahko vpiše samo odraslo osebo, nekaj novih obveznosti glede vpisa v CRP za veterinarje, tudi podatke o izvoru psa (številka mikročipa ali druge označitve matere psa) in o tem, ali je pes namenjen za razmnoževanje (osamitev, kontracepcija, sterilizacija ali kastracija je obvezna pri tistih hišnih živalih, ki niso namenjene za razmnoževanje), pravnomočno obsojena oseba zaradi kaznivega dejanja mučenja živali ne sme biti skrbnik živali do izbrisa obsodbe, prepoveduje se vsakršno spolno dejanje med človekom in živaljo, dovoljeno bo krajšanje uhljev kot označevanje prostoživečih mačk, prepoved krajšanja repov psom zaradi estetskih razlogov, dovoljeno le tisto obredno klanje, ki dovoljuje predhodno omamljanje živali, dodani so še novi razlogi, zaradi katerih je mogoče usmrtiti žival, novosti pri pridobivanju statusa 'društva v javnem interesu na področju zaščite živali', novost pri sestavi Strokovnega sveta, nove pristojnosti nadzora občinskih redarjev, nove pravice in dolžnosti pristojnih inšpektorjev ...

Je pa v njem tudi podlaga za občinske takse na pse.
Hvala g. predsednik .