debata

[pridna]

Jst ti težko odgovorim, ker primerov nisem spremljala, saj mi moje prepričanje ne dovoljuje, da se ukvarjam s problematiko v drugih državah, dokler je pri nas stanje kakršno je. Meli center (ali Zonzani oziroma pač katerokoli drugo slovensko zavetišče iz katerega so psi) pa mene, kot državljana RS zadeva neposredno, ker je naše (torej slovensko) zavetišče. In gredo živali iz slovenskih cest (tudi) v zavetišče Meli/Zonzani/katerokoli zavetišče že. In če je potrebno živali iz zavetišča reševat, potem pomeni, da nekaj ne štima. Torej je potrebno uredit zavetišče tako, da ne bo razloga za reševanje in bo zavetišče služilo svojemu namenu. Kar se pa s posvajanjem nekaj psov iz zavetišča z namenom oddajanja pač ne dela. Oziroma drugače - jst ne vidim v tem rešitve problema in me zanima, kako so si vpleteni zamislili, da bo tak način pripomogel k izboljšanju stanja v zavetišču.

[pridna]

  se bom zadržala.

[zona]

Se ne bi vmešala in tudi ne spremljam zato tudi ne bom komentirala,ker imam ravno ta hip res polne roke dela,vendar me je zmotila Dubravica.Dubravica ni zavetišče,Udruga Šapica,je skupina ljudi,ki nima svojih prostorov,nima svojih psov,nima ničesar...Dubravica je nekakšna za lase privlečena veterinarska postaja.Le od milosti dotičnega veterinarja je odvisno kdo pride v ta azil in kdo tudi gre iz njega.Vse kar prostovoljke lahko naredijo je le to,da pridejo,hranijo in sčistijo....celo sprehodi s psi so v sklopu dogovora.

[šogunka]

Aha, torej je teritorialni princip tisti, ki določa, kaj se (ne)obsoja. Ampak zakaj pomoč lastniškemu psu, kjer so izpolnjeni min. zakonski pogoji, ja, pomoč zavetiškemu psu, kjer so prav tako izpolnjeni min. zakonski pogoji, pa ne?

Popolnoma hipotetičen primer: če npr. neka skupina aktivistov ali morda kakšno društvo pride v neko vas pomagat psom, je to moralno sprejemljivo (zakonsko pač ne, ker je ta vas pod pristojnostjo zavetišča)? In če (druga ali pa celo ista) skupinica aktivistov vzame iz pristojnega zavetišča par psov iz iste vasi, pa je to dejanje moralno sporno?

[pridna]

Aha, torej je teritorialni princip tisti, ki določa, kaj se (ne)obsoja.

Hm. Dejmo najprej razčistit - govorila sem izključno zase, da se osredotočam na problematiko v Sloveniji. In o kakšnem obsojanju pišeš?

Popolnoma hipotetičen primer: če npr. neka skupina aktivistov ali morda kakšno društvo pride v neko vas pomagat psom, je to moralno sprejemljivo (zakonsko pač ne, ker je ta vas pod pristojnostjo zavetišča)? In če (druga ali pa celo ista) skupinica aktivistov vzame iz pristojnega zavetišča par psov iz iste vasi, pa je to dejanje moralno sporno?

Najprej mi razloži kaj je v tvojem (citiranem) primeru zakonsko nesprejemljivo oziroma nezakonito? Me ful zanima, ker sem očitno ta del zakonodaje spregledala.

[taradaška]

Se ne morem zadržat, žal da ne bi komentirala. Me je groza, da se prepirate in obsojate neka dejanja, ki jih ljudje storijo na lastno odgovornost in lastne stroške. poleg tega - pravite, da bo s tem šlo kar se tiče določenih zavetišč le na slabše. Kako to veste, kdo to garantira? Zakaj se po vsem trudu, ki ste ga vložili tisti, ki pač vidite le gozd, ne pa tudi drevesa, še vedno ni nič spremenilo? A ni bolje, da se spremeni vsaj za nekaj živali, kot pa za nobeno?
Ljudje smo različni in različno reagiramo na dogodke v naši okolici. Kar jaz oapažam zadnje čase, je pomanjkanje empatije, tako glede odnosov med ljudmi (kar kaže tudi tale tema), kot tudi glede odnosov ljudi do živali. Sama imam tri horjulčke, nobenega od njih nisem reševala iz zavetišča (pri Poloni to po mojem mnenju tudi ni potrebno), odgovorne posvojitve so vedno bile in vedno bodo odvisne od posameznika. Življenje se ti lahko v nekaj mesecih postavi na glavo, kot se je meni, pa sem ostala sama z vsemi tremi, pa mi na kraj pameti ne pride, da bi koga dala preč. Pa zaradi tega še ne bom takoj obsojala nekoga, ki se bo našel v podobni situaciji kot jaz in bo ravnal drugače. Zato bi bilo super, da nehate obsojat tiste, ki delajo nekaj, kar vam ne diši, ne trpijo pa zaradi tega živali. Stanje glede ostalih psov, ki jih pola, vis in nox in ostale (katerih dosedanja ravnanja zelo cenim in jih pozdravljam) posvojijo iz nekaterih zavetišč za nadaljnjo oddajo, se ne bo spremenilo, tudi če tega ne bi počele. Če pa vas skrbi le statistika zavetišč, ja kam pa pridemo. Saj zavetišča ne tekmujejo med sabo na trgu, kot podjetja, a ni res? Saj nam ni v interesu, da na dolenjskem pa ne bi bilo nobenega zavetišča npr., ker zavetišče, ki je tam, ne dela čisto ok. Ne vem, bolje da končam, morda se bo komu tole zdelo brez repa in glave, ampak drage forumašice in seveda forumaši (čeprvva se mi zdi, da je večina ženskega spola v tej temi, na kar kaže tudi razgreta in čustvena debata) dajte bodite malo bolj tolerantni drug do drugega, pa dejansko razmislite, da smo ljudje različni in da se da z lepo besedo doseči več kot z besednim linčanjem. Kar se mene tiče, ko boste dokazali, da se da glede ravnanj določenih zavetišč učinkovito ukrepati drugače, kot pa s posrednim posvajanjem psov iz njih, sem prepričana, da ne bo nobenega razloga, da bi se pola, vis in nox in ostale finančno, prishično in fizično še naprej izčrpavale s takšnim posvajanjem. Lp. Maja         

[luna7]

strinjam se, da je odnašanje riti zavetiščem, ki ne delujejo kot se šika, samo njim v prid in potuho.
vem, da gre za pse, ne pomoč zavetišču,temveč posameznem psu, vendar imajo zavetišča svoje dolžnosti in dokler bomo njihove dolžnosti sami prelagali na svoja pleča se tudi malo ne bodo zmigali.

Bravo teja!