napad psa

[sanco1a]

Glede na to, da so jo lastniki šar pejke, ki je dobila hude raztrganine, prijavili, bi morala imeti status, če je vse tako, kot mora biti. Vprašanje je samo, če ga je že dobila uradno.

[fižolova župca]

Poleg tega Dogo rabi NARAVO za zdrav mentalni razvoj. Setkanje gor pa dol po betonu v urbanih sredinah ni dovolj, ne frustrirat psov.

Da mal skrenem se v eno drugo smer. Ki zna obcasno tudi povzrocati problematicno vedenje. Vedno govorimo, kako nevarnih pasem ni. Se strinjam. So pa, recimo temu, zahtevne pasme. Navezujem se na zgornji citat od Deso. Pa na dejstvo v opisu pasem, da zna bit problematicen kontakt z drugimi zivalmi. Plus, da je temperamenten in 'v sekundi reagira z nesluteno ostrino'.

Sprasujem se cisto tako na splosno, ali imamo se taprav kompas pri izbiri psov - ali pes, ki ga premalo kontakta z divjino oz samo betonska dzungla stresira, pes ki ima potencialno oz zelo mozno tezave z bitji, s katerimi mora hoces noces po veckrat dnevno delit recimo tako klavstrofobicen prostor kot je lift, pa ki mu najbrz ornk na zivce kapa sosedov cucek, ki ga vsakic izza ograje nahruleva. Pa ne eden, ampak kar po vrsti, ta prvi, drugi, tretji in peti sosed... A je res vsaka pasma za v vsako okolje? Ponavadi sablonsko recemo da ja in da je cisto super delit si garsonjero z nemsko dogo. Pa res lahko vse stlacimo v nase ozko odmerjene zabetonirane kvadrate in zivljenjaki stil sredi civilizacije? Tibetanskega mastifa, komondorja, anatolskega ovčarja, maremsko ambruškega ovčarja, dogosa, ali - da ne pretiravam - celo o beaglu in podobnih bi bilo sem in tja vredno razmisliti.

Odgovor z nemško dogo (ki dejansko ni problematicna) in garsonjero je zame tako postal ze nekoliko klisejski. Se mi namrec zdi, da nekateri mislijo z ocmi namesto s sivimi celicami in da bi malo bolj resno tehtanje mogoce prineslo kaksno drugo resitev. In psa, ki mogoce ne bi bil ze apriori stresiran s svojim okoljem. Nekdaj so si nas izbrali sami, danes si nas ne vec, pa je treba zato naso pamet toliko bolj v roke jemat...
P.s: tole ni misljeno zgolj kot mnenje, bi bila vesela slisat misljenje o tem od koga od tistih ki veste (precej) vec. Tudi ne bi obsojala vsakega, ki si kaj takega omisli v omejenih pogojih, je pa vseeno najbrz precej zafrknjeno, ker hodis nekako po robu zmoznosti nudenja dovolj ali premalo...

[takoda]

Moje mnenje je, da ni toliko problem v velikosti, temveč o karakterju, pasmi psa. Recimo nemška doga, ki ni karakterno zahtevna (lovski, ovčarski nagon), komot biva v stanovanju ob primernih vsakodnevnih sprehodih seveda. Kakšen manjši pes, recimo omenjeni beagel pa zna postati zamorjen ali težaven če mu ne nudimo tistega, za kar je pravzaprav namenjen. Ja, bi se kar strinjala da vse prevečkrat izbiramo pse na podlagi všečnosti, ne na podlagi njihovih potreb.
Jaz bi tudi imela marsikaterega psa, o ja  . Ampak dokler sem v bloku, brez vrta, prostorsko omejena in nisem ravno nek maratonec, o tem ne razmišljam.
Bi pa tu izpostavila še en problem, namreč poznam pse, ki so v hiši, na vrtu. In to je to  . Ker skrbniki mislijo, da jim zadostuje šetkanje ob ograji, kar nikakor ni res. En tak primer je bil sosedov bernardinec, vedno zaprt na vrtu, vedno sam, nobenih sprehodov, ukvarjanja z njim. Končalo se je s preskokom ograje, napadom na mimoidočo gospo in evtanazijo psa  .

[Lanabela]

Mislim da so v gosto naseljenih urbanih okoljih, kjer je prostor zelo omejen najbolj nesrečni predstavniki pastirskih pasem, takih, ki so bili narejeni za čuvanje na prostranstvih. Kavkaški ovčar v stanovanju  težko da bo zadovoljen, ne glede na to, kako se lastnik trudi, ga vodi na sprehode....Tibetanski mastif bo čuval ne samo svoj vrt ampak celo ulico, ker je od nekdaj poslanstvo tega psa čuvanje cele vasi.
Pri drugih je lažje najti nadomestne zaposlitve in prostor kot tak ni tako pomemben. Polarci recimo so v stanovanjih povsem srečni, če imajo dnevno dozo teka. Lovski tudi, če lahko sprostijo nagone na neškodljuživ način (coursing recimo, ali pa kakšno sledenje, iskanje...) Border za svojo srečo ne rabi nujno paše, ker lahko počne tisoč drugih stvari - mu pa samo gibanje nikoli ne bo zadosti.

[Lanabela]

No tudi čisto preprosto prenašanje po stonicah če pes zboli ali se poškoduje zna biti silno zoprna zadeva, če tehta 50 ali več kil.

[sonce rumeno]

Odgovor z nemško dogo (ki dejansko ni problematicna) in garsonjero je zame tako postal ze nekoliko klisejski. Se mi namrec zdi, da nekateri mislijo z ocmi namesto s sivimi celicami in da bi malo bolj resno tehtanje mogoce prineslo kaksno drugo resitev. In psa, ki mogoce ne bi bil ze apriori stresiran s svojim okoljem. Nekdaj so si nas izbrali sami, danes si nas ne vec, pa je treba zato naso pamet toliko bolj v roke jemat...
P.s: tole ni misljeno zgolj kot mnenje, bi bila vesela slisat misljenje o tem od koga od tistih ki veste (precej) vec. Tudi ne bi obsojala vsakega, ki si kaj takega omisli v omejenih pogojih, je pa vseeno najbrz precej zafrknjeno, ker hodis nekako po robu zmoznosti nudenja dovolj ali premalo...

Fajn, da si tole izpostavila. Sem že razmišljala o tem in mi je zanimivo brati odgovore...

Ostalega pa raje ne bom komentirala... Si ne predstavljam, da svojega psa ne bi obvladala ali pa bi se ga celo bala.

[jst]

No tudi čisto preprosto prenašanje po stonicah če pes zboli ali se poškoduje zna biti silno zoprna zadeva, če tehta 50 ali več kil.

Vidim, da z Lanabelo podobno razmišljava.

[Desobediencia]

A je res vsaka pasma za v vsako okolje?

Pomojem ni. Dogo je dejansko prilagodljiv v vsakem okolju, samo nudeno mu mora biti kar potrebuje. Na to sem se navezovala.