napad psa

[Yo]

Bi si želela slišati, kaj mislite o tisti situaciji, ko pes ugrizne iz strahu zaradi tega, ker človek nenadoma naredi kakšno zanj nepričakovano kretnjo (tukaj ne mislim metanja kamenja in podobno). Recimo, ga boža, potem ga pa po nesreči malo butne, pocuka ali preveč uščipne, pes pa takoj napade. 

Meni se zdi, da bi se temu dalo delno izognit. Vse moje dozdajšnje pse je lahko katerikoli človek gnetel, kakor je hotel (tudi tako, da je malo bolelo), pa si se vseeno lahko zanesel na to, da ne bodo nikoli ugriznili. To je po mojem zato, ker smo se člani družine in prijatelji vedno s psi igrali tudi nekoliko bolj grobo, tako, da smo se "garbali". Saj psi med sabo v igri tudi niso prav nežni. Po mojem postane pes na ta način navajen, da ga človek prijema na najrazličnejše načine in verjetnost ugriza se zmanjša.

Layla je z mano zelo zelo malo časa, pa vendar povsod in vedno, razen v službi. Z mojo hčerko se igra zelo nežno, z menoj tudi grobo, v kolikor to dovolim.
Kljub najinemu kratkemu sobivanju lahko prisežem, da bi lahko z njo počela karkoli, pa mi ne bi niti enega zoba pokazala. A bog ne daj, da se v mraku prikaže moški, po možnosti okajen in 1000x bog ne daj, da bi se meni želel približati na več kot 1m.
Pes je pes, izkušnje so izkušnje in ljudje smo taki in drugačni.
Layli zaupam 100%. Zakaj? Ker točno vem, kaj bo v določeni situaciji naredila in kaj lahko od nje v določeni situaciji pričakujem. Prvenstveno pa za to potrebujem zaupanje vase - da sem 100% pozorna!
Nikoli ni kriv pes, odgovorni smo lastniki. Jaz vem, da npr. Layla ne bo nevarna otroku, razen zaradi podiranja od veselja (moja odgovornost!!!), vem, da nikoli ne bo napadla človeka brez veze, vem pa tudi, da je mene pripravljena braniti za ceno svojega življenja pred komerkoli. Tu pa nastopi moja največja odgovornost - preprečiti vsak tak "podvig" v primeru, da le-ta ni neizogiben!

Zato ne lapajte o tem, da je pes socializiran, bla bla bla...

[fortuna]

Moja psica ima visok prag tolerance, tudi igrava se do tiste meje, kjer je MENI dovolj, pa nisem nek mehkužec, ampak vseeno ne bom nikoli trdila da ne bi napadla v primeru, če bi nekdo drug ogrožal mene.

Sicer do sedaj nisem doživela še nobenega takšnega odziva iz njene strani, pa smo tudi to že poskušali - med domačimi seveda.

Moja psica ne prenese kregov, vpitja in mahanja z rokami, recimo ob žgečkanju. Ampak še nikoli se ni nobenemu približala več kot na 1 meter, ob tem pa samo lajala. Pa ne grozeče, ampak samo en tak neopredeljen lajež.

Ima pa neko čudno lastnost in sicer če pride do spopada med drugima dvema psoma in je ona poleg, želi VEDNO igrati nekega peacemakerja in leta v krogu okoli njiju ter laja (zopet neopredeljen lajež). Še nikdar do sedaj se v noben konflikt med drugima dvema psoma ni spustila bližje in sem ponosna na to.

Tudi ko sva na sprehodu naleteli na tečnega vinjenega človeka, se je psica popolnoma obladala, celo pobožal jo je, pa je sedela čisto pri miru, toda v njenih očeh sem videla, da je bila zadržana in ji verjetno ne bi bilo vseeno, če bi ta oseba poskusila narediti karkoli proti meni. Morda je začutila tudi MOJ strah, saj nisem čisto ravnodušna če sama nekje v naravi srečam vinjenega človeka, ki sili vame in v psico.

Lp, Fortuna.

[sebi]

A bog ne daj, da se v mraku prikaže moški, po možnosti okajen in 1000x bog ne daj, da bi se meni želel približati na več kot 1m.

Na enem izmed večernih sprehodih je tik za nama hodil moški (naključje?). Žiži to ni bilo čisto nič všeč. Ozirala se je nazaj, bila nervozna. Ni lajala. Moški se je nato spravil na nasprotno stran ceste. Mislim, da smo se potem vsi počutili bolj sproščeno.

Se je pa že parkrat zgodilo, da me je branila (po njeno sem bila takrat ogrožena). Gre predvsem za primere, ko se srečam s kom,  ki ga že dolgo nisem videla in se objameva. Takrat obvezno začne lajati in skakati po človeku. Ne grize ampak samo vleče za rokav in laja. To dela takrat, ko se mi kdo približa (npr. zaradi objema) in če to ni moj fant. Lajanja pa ne morem definirati kot pozdrava ali veselje. Čeprav smo v šoli delali srečaja in je tam to odlično funkcioniralo v praksi to ne deluje (se pa mismo objemali  )

Nikoli ni kriv pes, odgovorni smo lastniki. Jaz vem, da npr. Layla ne bo nevarna otroku, razen zaradi podiranja od veselja (moja odgovornost!!!), vem, da nikoli ne bo napadla človeka brez veze, vem pa tudi, da je mene pripravljena braniti za ceno svojega življenja pred komerkoli. Tu pa nastopi moja največja odgovornost - preprečiti vsak tak "podvig" v primeru, da le-ta ni neizogiben!

Se poplnoma strinjam! Za vse smo odgovorni in krivi lastniki. Tudi Žiža ima rada otroke, vendar ne pustim  da so otroci grobi - kljub vsemu ima neka "čudna nagnjenja", ki so opisana zgoraj in v nadaljevanju. Če jo želijo pobožati in to starši dovolijo, jo jaz lepo primem, otrok jo poboža in to je to.

Ima pa neko čudno lastnost in sicer če pride do spopada med drugima dvema psoma in je ona poleg, želi VEDNO igrati nekega peacemakerja in leta v krogu okoli njiju ter laja (zopet neopredeljen lajež). Še nikdar do sedaj se v noben konflikt med drugima dvema psoma ni spustila bližje in sem ponosna na to.

Enako čudno lastnost ima Žiža. Pa še eno poleg - npr. ona trdno spi, jaz se ji približam in jo začnem božat, ona se zbudi, me pogleda in začne hladno kazati zobe in renčati  če po njenem to mučenje traja že predolgo časa. Ne glede na to, da je ne neham "mučiti", še nikoli ni šavsnila. Pokaže, da ji ni prav. Zanima me kako naj ravnam v takih primerih?

[deteljica]

Fortuna, imaš prav, vrnimo se k temi.

Bi si želela slišati, kaj mislite o tisti situaciji, ko pes ugrizne iz strahu zaradi tega, ker človek nenadoma naredi kakšno zanj nepričakovano kretnjo (tukaj ne mislim metanja kamenja in podobno). Recimo, ga boža, potem ga pa po nesreči malo butne, pocuka ali preveč uščipne, pes pa takoj napade.

Meni se zdi, da bi se temu dalo delno izognit. Vse moje dozdajšnje pse je lahko katerikoli človek gnetel, kakor je hotel (tudi tako, da je malo bolelo), pa si se vseeno lahko zanesel na to, da ne bodo nikoli ugriznili. To je po mojem zato, ker smo se člani družine in prijatelji vedno s psi igrali tudi nekoliko bolj grobo, tako, da smo se "garbali". Saj psi med sabo v igri tudi niso prav nežni. Po mojem postane pes na ta način navajen, da ga človek prijema na najrazličnejše načine in verjetnost ugriza se zmanjša.

Toleranca psa na nepričakovane dogodke je predvsem odgovornost vzreje. Od "živcev psa" in njegovega genetsko vgrajenega praga vzdraženja.
S pozitivnim šolanjem se da zelooo  dvigniti vzdražni prag na pričakovanne dogodke, ko ni elementa presenečanja. Da se s prešolanjem tudi spremeniti reakcijo na nepričakovan določen dogodek (npr prijem repa).
Ne da pa se dosti naredi v vzezi z nepričakovani nepredvidenimi dogodki. Zato naravno (beri genetsko ) nestabilni psi vedno predtavljajo potencialno nevarnost v smislu nepričakovane reakcije. Edina rešitev v tem primeru je stalna pozornost vodnika, ki mora imeti psa in okolico nenehno pod budnim očesom. Poleg tega mor aimeti vedno 100% nadzor -najbolj efizični , se pravi to j ekaterogijo psov, za katere je res najbolj pametno , da nikoli niso odvezani v "urbanem okolju". Vodnilk z leti "naštudira psa" in potencialne vzroke napada , ugriza itd lahko večinoma predvidi. Je pa življenje s takom psom zelo naporno in ga ne privoščim nikomur. (mimogrede imam tudi osebne izkušnje)

Tak značaj  lahko popravi samo dosledna vzreja, temelječa na preiskusih značaja.
To  pa je možno voditi samo z rodovniškimi psi.
Zato sem jaz odločno proti proti vsaki nerodovniški vzreji, pa tudi rodovniški vzreji ,kjer selekcija temelji le na kriteriju zunajosti.

[deteljica]

Verjetno je res odvisno tudi od posamezne pasme kako bo odreagirala. .....
Torej v različnih situacijah ravnajo podobno. Mislim, da lahko večina napadov psa preprečiš, če svojega psa poznaš, veš kako bo reagiral.

bolj od posameznega psa ,kot od pasme....
problem psov z nestabilnim značajem je, da jih nikoli ne poznaš, saj še sami sebe in svojih reakcij n emorejo predvideti in obvladovati. Ko se več let n epojavi nič novega vodnik že "zaspi" saj se pes ob pravilni socializaciji in pravilnem prešolanju obnaša popolnom apredvidljivo..dokler n enastopi nekega dne ob nepredvidljivem času, nepredvidljiva zadeva....potem pa vsi, vključno z lastnikom in vsemi pametnimi strici in tetami obstanejo z odprtimi usti in se čudijo .....
zadeva je lahko malenkostna, lahko se ne zgodi raznen presenečenja vseh navzočih nič posebnega...lahko pa tudi se......
npr zame je bilo po več letih vsestransko normelnega vedenja zopet popolnma novo  presenečenje , ko je  moj rahlo neuravnovešeni pes prvič zagledal BČS kosilnico pri delu z razdalj enekaj metrov... in frontalno napadel delujoče rezilo....
v tem primeru je katastrofo (za njega) preprečila samo moja hitra reakcija in 100 % sekundni odpoklic, za katerega pa vemo , da je pri večini lastnikov bolj izjema kot pravilo.

[flatka]

ja deteljica se strinjam, vendar na osnovi pasme lahko lažje predvidevaš (vendar ne 100%) kakšen karakter bo imel pes in približno kako se bo odzval na situacije. Vendar je pa zmeraj kaj novega, kakor praviš, tako za lastnika kakor za psa. 

Lp

[flatka]

Mislite, da se je tetka kaj zamislila?

Ooo, verjetno ˝bore˝ malo, če se ni sekirala za svojega ˝ščeneta˝ in ga ni takoj poklicala k sebi.
 Še fino se nekaterim zdi, ko nič ne reagirajo.