Kolki

[fortuna]

Lime, še ceno sem ti še dolžen= 600.000 sit
Sedaj imamo novo pasmo; zlati odnašalec...
Ampak očitno se je splačalo, sedaj nas počasi že Lui vodi na sprehode.
 

Jan, čestitke tebi in tvoji boljši polovici da sta Lujčku dala možnost normalnega pasjega življenja, čestitke pa seveda tudi Luiju ker je tak herojček in je obe operaciji prav pogumno prestal.

Jan, sem vama povedala da bosta za Luijem še tekala in ga lovila, ko bo pogruntal da lahko normalno, brez bolečin, divja...

jan E., a to je dobil umetni kolk na obeh straneh?

Lp Jana

Bina, umetni kolk ima Lui samo na eni strani, da drugi pa je uspela takšna operacija, kot jo je imela Shiva.

Lp, Fortuna.

[deteljica]

Lime, še ceno sem ti še dolžen= 600.000 sit
Sedaj imamo novo pasmo; zlati odnašalec...
Ampak očitno se je splačalo, sedaj nas počasi že Lui vodi na sprehode.
 

To je cena za obe strani ali samo za eno?
ali lahkoprosim približno oceniš , koliko so bili celotni vet stroški za preglede in posege v povezavi s šepanji?
Ni provokacija,
zgolj dobronamerno, da se zamislijo vsi, ki ne pomislijo na možnost in stroške takih težav ob nabavi psa.

[lime]

Uf, kar dovolj denarja. Jaz si žal takega stroška ne morem privoščiti  , pa čeprav bi veliko dal, da bi bil moj zlatko brez bolečin.

Samo sem kar malo šokiran  .  Ko sem se sam zanimal za tako operacijo (cca 2 leti nazaj), so bile cene v cenejših klinikah v tujini komaj malo nad 1.000 EUR, pri Matku 500.000 SIT. Prej bi pričakoval, da se bodo cene kaj spustile, saj je teh operacij sedaj precej več kot včasih.
In že takrat mi je Matko dejal, da bo nabavil novo opremo (francosko se mi zdi) in da ne bo več uvažal materiala iz ZDA in da bodo operacije precej cenejše. Približno 300.000 SIT.

Imaš morda podatek koliko od teh 600k je bila samo stran z umetnim kolkom, torej brez operacije na drugi strani?

Jan, tudi pes z rodovnikom ni nujno rešitev. Starša od mojega sta oba brez problemov, oba z rodovnikom, mama celo z nekimi vrhunskimi predniki in vsi bratje in sestrice so brez težav. Sam kar dvomim, da je po genih udarilo. Morda smo pa res še celo sami krivi. Dvigali smo ga sicer pravilno in tudi stopnic kar dolgo ni videl. Edino če smo ga prehitro pričeli terati po visokogorju. Pri približno 15 mesecih je redno pričel hoditi v hribe, točno pri 24 mesecih pa prvič zašepal.
Pri nas je bila noga v šalčki samo še nekaj mm že dve leti in pol nazaj, pa še vedno hodi. Edino vstajanje mu dela težave. Se pa stanje slabša in zelo z negotovostjo pričakujemo kaj bo jeseni, ko bo dež in hladno.

[Vixen]

Lime, ima tvoj rodovnik? (Napisal si samo, da ga imata oba starša).

Lp, 5ra

[jan E.]

Fortuna je sicer že vse razložila glede cene ipd. Če sem zelo natančna še nisva potegnila črte da bi dobila končno ceno in vse stroške.
A preden sva sploh izvedela, da gre za okvaro kolkov sva plačevala razne napačne diagnoze, analize, tablete, inekcije, ipd. To naju je stalo pribižno 80.000,00 sit, skupaj s slikami, ki so potrdile okvaro kolkov. Naslednja postaja je bil Matko. Prva operacija približno 225.000,00, druga 600.000,00. Vmes med operacijama smo imeli dvakrat ali trikrat slikanje in analizo krvi. Predpriprava pred operacijo, a so bili izvidi krvi preslabi za tako hud poseg. Ne spominjam se natančno, a cena tega je bila približno med 30.000,00 in 40.000,00. Vmes smo potrebovali še kakšne tablete proti bolečinam, pa vožnja, ipd. Čaka nas še slikanje konec septembra.
To so približno vsi stroški za dve operaciji, obeh zadnjih nog.
A splačalo se je. In če bi morala še enkrat čez to, bi šla. Lui ima končno prihodnost in ko ga opazujeva kako uspešno napreduje pri okrevanju, veva, da sva se odločila prav.
Menda so cene operacije za umetne kolke zelo različne. Midva sva se odločila za Matka, ker nama je najbližji, saj tudi pot nekaj stane. Problem je predstavljala tudi nemščina. In v končni fazi, Lui se v Topolščici kar dobro počuti. Bila sva mirna, ker sva vedela, da je v dobrih rokah.
Sama operacija je trajala 3 ure, material pa je (če sem si prav zapomnila) iz Anglije. Menda je to nekaj čisto novega in je prvič testiral na Luiju.
Nataša

 

[scythe]

Bolj ko berem o displaziji, bolj me stiska pri srcu. Mojo mrcinico imam doma šele 2 dni,a vseeno si ne znam predstavljati, da bi moral iti skozi takšne bolečine
Priznam pa, da mi je danes kar zastal dih, ko se mi je zmuznil med rokami in mi skocil iz avtomobilskega prtljažnika. Seveda nič zacvilil - ampak samo šibal (čisto NIČ ni pri miru)....jaz pa nisem vedela ali mi bo srce ven skočilo ali bi znorela (kar vem da ne bi bilo ucinkovito  ).

V glavnem...molim, da bo vse OK...je z rodovnikom, starsa sta zdrava....vendar, nikoli se ne ve. In tudi upam, da mi kaj taksnega nikoli ne bo treba vedeti, kajti kar solzne oci imam ob zgodbah nekaterih kuzkov 

[Ivanhoe]

Jaz imam namen še ta mesec slikati kolke mojega psa na vet.fakulteti v LJ. Kaj mi zna kdo  povedat ali se slike potem dobi za domov, ali ostanejo v evidenci na veterinarski? Kaj ti takoj povejo izvid, stanje kolkov ali se mora počakat? Kako izgleda potem vpis v rodovnik? Kaj to naredi veterinar?

Verjetno je to že kdaj prej bilo v forumu opisano, samo se mi ne da vse strani natančno prebrati oz. časovno ni možno