Dog Whisperer

[mamaF]

Če lahko še malo "zmedem" tole temo.
Gledala sem tudi nekaj oddaj Victorie Stivell (It's me or that dog), med drugim so imeli tudi tam opravka z agresivnim čuvanjem hrane. Ona se je problema lotila v smislu, kot ga predlaga Lanabela in pes se je umirjal, ne pa postajal vedno bilj pod stresom, kot psica iz CM filma.
na žalost ne najdem tistega dolgega filmčka, kjer je bil glavna "zvezda" buldog in kjer je postopek bolj na dolgo predstavljen, pa tudi obisk inštruktorice in preverjanje vedenja nekaj tednov po snemanju je sledil.

TULE je en kratek odlomek iz omenjenih oddaj na to temo

Pa nočem zdaj neke hude reklame delati, tole sem dala zgolj za primerjavo, kako se tudi v komercialnih TV "pasjih nasvetih" najde kakšna metoda, ki je bistveno prijaznejša do psa in do vodnikov in po moje tudi bistveno bolj dolgoročno uspešna.

[mamaF]

Zanimivo razmišljanje : "Positive vs. Punitive Dog Training" - mislim, da paše v kontekst debate o zgoraj omenjenem videoposnetku - spolob od 9. minute naprej

[Lanabela]

Ma ne vem no, se mi zdi kot preskakovanje iz ene skrajnosti v drugo.
saj verjetno poznaš tale kvadrat:

    pozitivna motivacija ............negativna kazen
                                          :
                                          :
    negativna motivacija.............pozitivna kazen

Nobena metoda ni uspešna, če uporablja samo eno ali dve stranici tega kvadratka. Vse uspešne metode uporabljajo vse štiri elemente. Razlika pa je v %, koliko je katerega. kar pomeni, da se pri delu s "pozitivno motivacijo" uporablja največ pozitivna motivacija in negativna kazen, negativna motivacija redko, pozitivna kazen pa izjemoma. A je v nekaterih situacijah nujna.

[Lanabela]

Popolnoma enostaven odgovor je - če se to sprašujete, poiščite strokovnjaka.

ja, samo tudi strokovnjaki uporabljajo zelo različne metode. In jaz bi se najprej obrnila na takega, ki uporablja meni bližje (pretežno pozitivne) metode. Šele če ne bi bilo napredka, bi se obrnila na nekoga, ki zelo dobro obvlada averzive - verjetno bi se odločila za elektriko. Ker ne poznam nobenega drugega averziva, ki bi bil lahko uspešen tam, kjer pravilno uporabljena pozitvina motivacija + negativna kazen odpove.

[mamaF]

Ma ne vem no, se mi zdi kot preskakovanje iz ene skrajnosti v drugo.

Ja, saj zaradi tega sem pa pogovor nalimala ravno v to temo Ker sogovornici v bistvu kontrirata "dominančnemu" tipu vzgoje.

In seveda - se strinjam - uravnoteženost vseh "stranic" je ključ do napredka v željeno smer, si mislim tudi jaz. Je pa neizkušenemu verjetno težko določiti koliko česa v posamezni situaciji, zato je fajn najti vodstvo v obliki izkušenejše osebe, ki vidi objektivno in "čez" lastnikove strahove ali zatiskanja oči itd.

Jaz tudi sama ne bi hotela/znala preveč "doktorirat" in bi prej prosila nekoga, ki obvlada, že za opazovanje situacij in potem za napotitev kam naprej. No, saj tako smo pri nas z Rokom naredili, ko je šel k Smetki, da mi je pomagala razvozlati "kam pes taco moli" v našem primeru.

Celine del Amo sem imela sposojeno, je fino, ker je zgoščeno in jedrnato opisano vse - vzroki - simptomi - možne rešitve in te zadeve.

[mamaF]

Nekateri močno pretiravajo - med vzgojo ne smeš niti povzdigniti glasu, kaj šele psu reči ne ali fuj, fizična korekcija (pa čeprav povsem minimalna "z enim prstom") pa skoraj zločin. 

Jaz tega itak sploh ne bi bila sposobna, tudi če bi se še tako trudila (moja dva najstnika vprašaj ). Če se že zato odločiš, moraš biti tak tip po mojem, si pa težko predstavljam, da niti glasu ornk ne vzdigneš, če ti pokrovko dvigne Daleč od tega, da bi zagovarjala, da se lahko totalno "prepustiš" in stresaš jezo oz. ponoriš prej zaradi lastne nemoči kot pa nekaj konstruktivnega ukreneš. Si pa težko predstavljam, da se imaš toliko pod kontrolo sam in da imaš tako pod kontrolo vse situacije, da ti gre vse "po načrtu" in dejansko niti ne rabiš nobene "kazenske" intervencije. Mogoče so ljudje res sposobni 100% tako delat, samo - a imajo cele načrte za vsak dan posebej vnaprej napisane, da gre vse po "programu" ali kako?

Ej, sam prevedena je pa tako, kot da bi jo v prevajalnik vtaknil. Moteče zanič.

Ja, to pa res

[Lanabela]

Ja, v bistvu si nekateri res delajo načrte in tudi sproti vpisujejo napredek. Rišejo razpredelnice in grafe, štejejo ponovitve, uporabljajo take in drugačne sheme....Pa čimbolj splanirajo vse okoliščine vnaprej, kolikor je le mogoče. Boh ne daj da jim kaj nenapovedanega uleti. Če je kdo take sorte tip.....meni se zdi silno preveč kompliciranja za prazen nič. Pa pri samem šolanju ne rečem, tam je res mogoče skoraj  vse splanirat, pa vse ponovitve in nagrade preštet, če imaš tako žilco, ampak pri vzgoji pa.....recimo, da mogoče celo je možno, če si res vzameš za cilj in si mrtvo ladan stručko, ampak zelo močno dvomim, da bi mi bil rezultat všeč.

pravijo, da pes povelja "ne" kot prepoved ne razumejo, ker se ne morejo naučiti ne-vedenja. In jim namesto ne daš nadomestno povelje. Kar je sicer seveda možno in deluje, vendar psi povelje "ne"v smislu takoj prenehaj početi kar pač počneš (in počakaj na nova navodila- če delamo na ta način) seveda povsem dobro razumejo. O ne-vedenju ne filozofirajo.
Tudi se mi zdi bistveno bolj enostavno, če psu med delom povem, da je naredil  napako (ne v smislu graje oziroma kazni ampak  kot informacijo) kot da (vedno) čakam da bo sam pogruntal kje ga je usral na podlagi ne-nagrade.