Mislim, da se ti ni treba odpovedati lastništvu psa, le izobrazi se o vseh vidikih, še posebno nakupu samem v tem vmesnem času. Res se splača raje izbrati mladiča iz dobrega legla, kjer lahko preveriš kopico podatkov in ti ne treba verjetni le na besedo "prodajalca". Če pa ugotoviš, da ti je pravzaprav vseeno kako izgleda, se pa raje kot da te ponovno "nate***" kak preprodajalec, odpravi v kako dobro zavetišče, kjer kopice psov iščejo nove domove. Pri odraslih psih, ali pa tistih skoraj odraslih je karakter že razvit in tam kjer svoje pse poznajo bodo znali svetovati psa, ki se bo dobro ujel tudi s sinkom
imela pa boš nenazadnje tudi manjše začetne stroške ...
Zdi se mi bolj smotrno denar za nakup samega psa najprej "našparati", če je enkraten znesek prevelik. Se strinjam, da je lažje od sebe dati mesečne manjše zneske kot enkraten velik znesek, ampak upoštevati je potrebno tudi sprotne stroške in pa seveda možnost, da se vedno lahko zgodi kaj nepričakovanega.
V tem času, ko se denar nabira pa lahko prebiraš vse o pravilni izbiri mladiča, nepravilnostih, vseh če-jih... ni boš do takrat, ko se vam pasji štirinožec pridruži že popolnoma seznanjena z vsem, in maksimalno borožena z znanjem, ki je edino orožje proti tistim, ki poskušajo služiti na račun psov in lahkovernih kupcev
Zakaj bi navsezadnje plačevala 400 € za psa, za katerega obstaja velika možnost, da je bilo z njegovimi predniki nekaj narobe in se je takšna napaka prenesla tudi na potomca? Ali pa 400€ za psa, ki je podoben neki pasmi, pa je mešanec še s čim drugim, kar ima popolnoma drugačen karakter, pa se na ven niti vidi ne in končaš s psom, ki ima recimo izredno rahle živce, kar pri psu, ki bo živel z otrokom prav gotovo ni najbolj priporočljiva zadeva?
Pamet v roke
Sama že veš, da so psi čudoviti, le ljudje smo včasih nepremišljeni in poskušamo šparati na napačnih koncih
Jana. Vse pravice pridržane.
