Spostovani Ljubitelji Domacih Zivali.
Se do 7.7 2012 sem bil ponosen lastnik Labradorke Leje.
Z teskim srcem sedaj sedim sam doma na kavcu in probam cim bolj v detalje spisati zgodbo ki se je zacela 22.Decembra 2007, epilog dobila pred dobrim polletom in sedaj zalostno koncala.
22.12.2007 Sobota zjutraj se odpravimo v ca 3 Ure oddaljeno Svicarsko Gorsko vasico po Labrador samico. Prvi pogled, se cist razigrana s svojimi bratci in sestricami je bila po 3mesecih vzeta iz svojega takratnega doma. Dobila je ime Leja. Po ureditvi papirjev itd. se je Agonija moje Princese zacela. Novo okolje, voznja z Avtom, nov dom, nova zelenica ki drugace disi itd itd. In ta majhna Leja je odrascala v Veliko razumno zmeraj veselo Psico ki se je rada kopala, podila po travnikih razgrajala vcasih v stanovanju, cakala ob strani ko se je kuhalo, mirkala na pecenko v pecici te svoje ljudji vsak dan spravljala v dobro voljo ter jim tudi ob slabih dneh carala nasmeh na Obraz.
In da nebo zgodba prevec lepa so vcasih bile do takrat se majhne zdravstenve tezave ki so se 2x na leto prvic pri ca. treh letih zacele ponavljati.
Tezave z Desnim usesom ki je bilo zmeraj zagnojeno oz. cisto umazano. ter cudne rjave lise oz krastam podobni fleki. Leja se je praskala obisk doktorja ni prisnesel vecjih uspehov. dobila cortison injekcijo ter zraven antibijotik, poseben sampon in zadeva se je za ca. 4-5 mesecev poslovila in zatem spet zacela.
Nato smo pred pol leta naredili Termin v Unikliniki za zivali v Bernu, testiranje proti alergiji ni prineslo bistvenih rezultatov praskanje je postajalo vse pogostejse in vse daljse, sicer se nikoli ni praskala do ran ampak je bilo najbrz tudi zanjo motece. Po odvezmu koze in nadalnjih testiranjih ki niso prinesla nic novega kot poiskus spremembe hrane in nadalnjih Terapij z kortizonom ni prinesel nic novega. Ker pac Kortizon tudi za Psa ni najbolsa resitev so se z strani Veterinarke omenile tablete Atopika ki vsebujejo snov ciklospirin, oz. v sloveniji pod imenom neoral.
Ker smo upali in zaupali veterinarki smo prestopili na Atopiko tablette, ki so dokaj drazje kot kortizon. Pakiranje pride ca 300 EUR na mesec.
ob zamenjavi hrane je dobivala vsak dan 150mg Atopica tablette. sicer ni bilo vec tezav z kozo in usesi, tudi praskanje se je deloma umirilo ampak ne popolnoma in je bilo vcasih se zmeraj izrazito. Ob kontroli po dveh mesecih je zdravnici padla ideja da probamo sami kuhat, vsak dan 400g konjskega mesa ter 700g krompirja. In tudi to se je delalo vsak dan. Psica je bila prav iz sebe ko je prvic dobila samo za njo kuhano hrano, lizala se je se ene pol ure zatem. Tezave z praskanjem so se spet zacele stopnjevati, nakoncu smo bili tako dalec da smo jo skoraj vsak drug dan mrali kopati da se ni tako praskala. Opazili smo da je postajala vse bolje utrujena, in da so bili iztrebki vse temnejsi. s temi ugotovitvami smo kontaktirali veterinarja. zmanjsali smo dozo ne vec vsak dan ampak vsaka dva dni, seveda pred tem ni bilo vecjih preiskav oz. testiranja krvi. Prisel je konec Maja, kot vsako leto smo tudi letos skupaj odsli na dopust v Piran. prvic sem dozivel da psica ni marala se veliko kopati, hitro v vodo in ven, ceprav je letos bilo hladno, se je zmeraj kopala tudi pozimi razen leto ni veliko hotela v vodo. pred tremi tedni se je ponovilo desno uho, cist umazano, pri veterinarju je dobila antibioticne kapljice za usesa, in da naj dozo tablet spet dvignemo na vsak dan, kri spet ni bila kontrolirana. ter en teden pozneje kontrolo. na dan druge kontrole je morala biti zjutraj brez hrane ker bi jo naj uspavali ter ji uho isprali ter se enkrat prekontrolirali. ob hitri kontroli usesa, je zvenelo tako da je vse vredu veliko bolje in se stiri dni dajat kaplice zatem pavza in 18.7 kontrola ter takrat se bo odlocalo dalje.
Do zadnjega dne ni bilo razen utrujenosti nic drugega opaziti, in seveda temnejsi iztrebki. V soboto zjutraj vstali, se je psica najedla sla na sprehod, okoli skakala se veselila. ob devetih zjutraj smo jo pustili samo doma ker smo sli v nabavo, ob 10.30 ko smo se vrnili domov je lezala na kavcu cist mirno z glavo poviseno na robu kavca, jezik je bil zunaj in njeno telo je obsijalo sonce. Cist se je svetila na kavcu ampak se ni vec premaknila. ni bilo zaznati ne diha ne srcnega utripa. Z solzami v oceh sem jo poskusal se masirati srce in jo z umetnim dihanjem oziveti ampak sem moral sam dojeti da ni bilo vec pomoci. 18. Septembra bi bila stara 5 Let.
Lea je zasabo pustila veliko luknjo, v stanovanju ni veselja ni zivlenja, obcuti se temno in hladno. Sedaj se cakamo na njeno zaro, Zelo tesko je brez nje, ni veselja, toplote ki ga je dajala, ni vec njenega karakterja ki ga je imela in razveselila zelo veliko ljudi na ulici.
http://www.rtvslo.si/slike/photo/191804http://www.rtvslo.si/slike/photo/37067