Labrador retriever

[popo]

Se moram kar strinjati z damayanti.
Dodal pa bi, da je pravilna dlaka tista, ki labradorcu omogoca delo v razlicnih vremenskih pogojih.

Pravi labradorec bi brez problema delal tudi v zimskih pogojih, kot jih navaja damayanti.
Pred casom sem na spletni strani vzrediteljice iz Finske gledal slike s pocitnic, kako njena banda uziva pozimi v ledeni vodi in prinasa led iz morja. Kasneje sva se o tem pogovarjala in mi je povedala, da psi uzivajo in da jim to dovoli zgolj zato, ker ima na otoku vikend in takoj po kopanju imajo psi moznost polezavanja pred kaminom, da se lepo posusijo. Zdravstvenih posledic se niso imeli. Nenazadnje, kot sem napisal, jim taksno pocetje omogoca pravilen tip dlake.

Se pa strinjam, da ce ni potrebe po tem, se taksnemu plavanju z lahkoto izognem.

[popo]

hehe, alexy, zopet se nisva razumela. Bom poskusil cimbolj na kratko in jasno.

Verjamem, da pride do zmede, ker razlicni avtorji delijo pse na razlicne linije in tipe.
Ampak:

Potrebno je locit med linijo, tipom psa za opravljanje razlicnih nalog in tipom, ki je prisoten v posameznih psarnah (lastnosti, ki jih posedujejo psi posameznih psarn - pod to je misljeno npr. Sandylands tip oz. linija, Rocheby tip oz. linija, itd.)

Ce na grobo povzamem moj pogled.

V osnovi delim na ti. show linije (ceprav mi na izraz niti malo ne ustreza) in na Field Trial linije. Vsaka temelji na svojem genetskem bazenu in svojih krvnih linijah. Liniji sta si med sabo toliko razlicni, da jima je skupni imenovalec zgolj klasifikacija pes in retriever.
 
Znotraj show linij pa obstajajo linije posameznih psarn, predvsem tistih z dolgo tradicijo. Zato govorimo o npr. Rocheby liniji. Vsaka linija pa ima svoj tip psa, in vsaka linija se od druge linije locuje po razlicnih malenkostih (npr. obilka glave, dolzina uhljev, dolzina gobra, itd.). Vsak vzreditelj se sam, na podlagi svojih idelaov, odloci katere karakteristike so mu najbolj pomembne in jih hoce obdrzat v svojih linijah.

In prav nesmiselno bi bilo primerjati kateri tip je "pravilnejsi" oz. po domace, kateri pes je boljsi - npr. Rocheby ali Sandylands.

Popo no zdaj pa pises malo drugace kot si na pesjanarju. Tam si namrec bil strogo proti locevanju linij in sva se oba strnjala, da bi bilo idealno, da bi bili delovno sposobni psi uspesni tudi na razstavah.
Zdaj pa vidim, da si napisal, da se strinjas z delitvijo oz nimas nic proti.

Povdaril sem, da vsak pes ni primeren za vsako delo. Kot sem ze razlozil.
Ideal je definitivno pes s pravilno kostitucijo. Tak pes bo svojo kvaliteto prikazal tako na rastavah, kot tudi pri lovskem delu. Da se razumemo, upostevam zgolj renomirane razstavne sodnike, ki ocenjuje psa v skladu s standardom, kar pomeni, da ga ocenjujejo tudi v skladu s tem ali mu ta konstitucija omogoca normalno lovsko delo. Torej bo pes, ki ustreza standardu nagrajen v ringu, ob tem pa mu konstitucija omogoca tudi delo s cim manj napora. Sodnik, ki sodi zgolj na oko, po svojih idealih (ce jih sploh ma) in psa ocenjuje zgolj po njegovih primankljajih, ne sodi dobro. Npr. opazi predolge uhlje in  presvetle oci, ne opazi pa da ima prekratko nadlaktnico, prekratek vrat, itd.

Sodnik, ki ima licenco za 8 skupino zgolj zato da jo ima, bo sodil strogo po standardu, ki pa je napisan zelo siroko. Nima pa pravega znanja za podajanje prave ocene o kvaliteti in ustreznosti psa.  Nima vpogleda v pravega labradorca. Ne ve zakaj so dolocene stvari zelo pomembne za delo, ostale pa manj. Ustrezno oceno lahko da zgolj specialista za pasmo, ki je po moznosti celo vzreditelj pasme in PO MOZNOSTI tudi dela s svojimi psi, ali pa je vsaj naredil svojo domaco nalogo...

Torej ja, sprejemljivo je samo to, da pes dejansko zgleda kot labradorec in da ima voljo do dela, kar pa je ena izmed glavnih znacilnosti znamenitega znacaja labradorca.

In ne, nimam nic proti temu, da nekdo hoce imet dolocen tip psa, ki ustreza dolocenemu delu (npr. resevanju). Tam povsem razumem, da bo pes lazje konstitucije lazje delal.

Se enkrat..v standardu pise, da so labradorci mocni psi..vendar to ne pomeni debeli, kakor si nekateri razlagajo tist "mocan".

Se enkrat....kdor ideala ne zna doseci z genetiko, skozi vzrejo, ga poskusa dosect s hrano. 

[*LuNa*]

Za tiste, ki jih zanima animacija:



Koliko je realna, je pa druga tema.

Ukvarjanje z lovom: ja seveda je bil lov osnovna naloga labradorcev, pa vendar imam sama malo drugačno mnenje o vasem skupaj. Da se razumemo, tudi svojo psico sem začela šolati v to smer, delali sva treninge na divjad, working test ... Nehali sva iz dveh razlogov: prvič ker je meni zmanjkovalo časa in sem morala selekcionirati stvari, tako da sem se bolj posvetila RO-ju in podbnemu. In drugič ker se mi smili vsa divjad, ki jo je treba "ubiti" samo zato, da se bova midve šle lovske aktivnosti. Nisem lovec in se s pravim lovom nikoli ne bom ukvarjala. ZAkaj bi torej to počela?
Mi je bila pa izkušnja z divjadjo res dragocena, ker sem šele takrat videla, v kakšen nagon je padla moja psica. Ni bilo niti primerjave s kakšnim working testom, ker ji aport niti približno ni tako vzbudil nagona kot prava divjad. Torej vem, da imam psico s pravimi nagoni.
Sem pa kar malo kritična do working testa - je sicer super stvar, samo govoriti, da če pes super dela na working testu, to še ne pomeni, da ima tudi naravne zasnove res tako odlične. Videla sem že pse, ki so bili zelo odlični na working testu, pri divjadi pa so popušili in sploh niso imeli interesa nositi divjad. In tak labradorec zame nima ravno najboljših nagonov, pa čeprav je super uporaben za določeno delo.

[damayanti]

Ukvarjanje z lovom: ja seveda je bil lov osnovna naloga labradorcev, pa vendar imam sama malo drugačno mnenje o vasem skupaj. Da se razumemo, tudi svojo psico sem začela šolati v to smer, delali sva treninge na divjad, working test ... Nehali sva iz dveh razlogov: prvič ker je meni zmanjkovalo časa in sem morala selekcionirati stvari, tako da sem se bolj posvetila RO-ju in podbnemu. In drugič ker se mi smili vsa divjad, ki jo je treba "ubiti" samo zato, da se bova midve šle lovske aktivnosti. Nisem lovec in se s pravim lovom nikoli ne bom ukvarjala. ZAkaj bi torej to počela?
Mi je bila pa izkušnja z divjadjo res dragocena, ker sem šele takrat videla, v kakšen nagon je padla moja psica. Ni bilo niti primerjave s kakšnim working testom, ker ji aport niti približno ni tako vzbudil nagona kot prava divjad. Torej vem, da imam psico s pravimi nagoni.
Sem pa kar malo kritična do working testa - je sicer super stvar, samo govoriti, da če pes super dela na working testu, to še ne pomeni, da ima tudi naravne zasnove res tako odlične. Videla sem že pse, ki so bili zelo odlični na working testu, pri divjadi pa so popušili in sploh niso imeli interesa nositi divjad. In tak labradorec zame nima ravno najboljših nagonov, pa čeprav je super uporaben za določeno delo.

No približno nekako tako se je tudi pri nas iztekla situacija . S to razliko, da včasih se še vedno prištuliva kakšnim račkam- bolj zaradi pasjega veselja
sem pa opazila , da veliko vzrediteljev, ki imajo lovsko delovno pasmo, - kateri niso "tazeleni"   če tudi že ima psica lovsko šolanje in opravljen pnz- tega ne prenese na mladiče- ko so še v leglu.
Po moje je tukaj  ta problem ki ga omenja *LuNa*./ work test - PNZ
zato pa sta tudi poimenovana  tako... eno so naravne zasnove- ki jih je treba tudi v mladičih pravočasno vzbuditi, drugo je pa napiflano na vse ostalo.

tako ali tako vsi ki nismo lovci potem preusmerimo iz rac na  žogice . samo če je pa pes od malega navjen zgolj na žogico.... se pa ponavadi zna narediti  .... določena zadeva..... kot lahko v enem "strokovnem" opisu setra preberemo - "da se setru divjad gabi ".... zanimivo je zgolj to ,da tistim setrom ,ki so jim vzreditelji -ko so še za mamo capljali trnkali divjad se nobena divjad ne gabi

[damayanti]

damayanti to je pa popo fajn naredil, ko je tamale zelo hitro spoznal s fazanom.

sem brala, ...  takih vzrediteljev ,ki se toliko pobriga za leglo je malo.... pa ne samo med labradorci tudi med drugimi.
 Pa tudi spletna stran mi je všeč. Res tista prava predstavitev labradorjev .
( mi je res ful všeč)

[damayanti]

Ce malo na grobo povem, je to zame na nek nacin tisti pravi preizkus naravnih zasnov, kajti testiras mladica, ki nima razvitih masil oz. zadrzkov, ki se bolj ali manj nezavedno priucijo, kot tudi ne dela pod prisilo, ki ga lahko opazimo na stevilnih PNZjih, ampak dejansko dela po nagonu.



Lp

Tudi zame
.... pri ptičarjih še velja neko nepisano pravilo, da se ga uči aporta točno pri starosti 3h mesecev. Na tak način je bila moja Dina učena in  res nikoli nobenega problema z aportom, ne z vode ne s kopnega. Nosi kot šus.( prvič ko sem jo videla nosit je bila raca  skoraj večja od nje tako da ko je na tla stopila v vodi je ni mogla drugače zvlečt iz vode kot v rikverc )
Dočim Damč...( seter) ta je pa kasneje osvajal aport  tam pri 9h mesecih ... polomov en kup.
Tudi tamala je  taco dvigovala sama od sebe, Damča je bilo treba tega priučiti... je pa res, da se je veliko naučil od Dine... pa čeprav je mlajša

[popo]

Ah, ocitno niso vsi tako navduseni nad  Cruftsom in zmagovalcem kot jaz 



Pa nic zato...

Da tema ne bo samevala je tu par novih fotk moje barabe.


Vedno lacna...




Skoraj vedno v akciji...




Ponavadi fehta za hrano...




Ce je ne dobi se takole muli (skrajno resna)




Vcasih malo pozira...






Drugace pa zmeraj norc do konca...

In ce naredi kaksno bedarijo, sledi ta znameniti glupi tupi labrador fris





Lep pozdrav