Labrador retriever

[mata]

ojla!

Mene pa zanima kaj je sedaj s slikcami od vašga piknika? kdaj bodo na ogled?
Moja mrcina-tud labi star 1leto ima približno 31kg.Tehtanje je bilo težavno, saj se tehtnice boji ko hudič križa. Vsi pravijo, da je predebel, mene pa zanima kaj mislite vi glede na težo?
Ja, pa še to, do katerega leto se bo čisto razvil? Zrastel je že in je ostal precej majhen, le glavo ima še tako otročjo v premerjavi s starejšimi labiji.

Lp

[Alien]

Ne sekiraj se bolje suha kot debela vsaj kar se tiče kosti in sklepov.
Moja Lučka je stara leto in pol, danes stehtana in sicer ima 24,5 kg. Upam da bova pri tej kilaži tudi ostali oziroma se bom potrudila da bova. Aja pa psička je sterilizirana.
Veterinar je rekel da je lepa in suha, pa ne zato ker bi bila res suha, ampak zato ker je vse preveč labradorcev predebelih.
Maks pa nekako drži težo okrog 32kg, star je pa 4 leta.
Glede dlake pa takole: Lučka se je tudi čisto ogulila še enkrat letos, čeprav je pri njej veliko pripomogla "navidezna" gonitev - je mela problemčke s hormončki.
Mislim da ni nič narobe, ker vaši psički izpada dlaka, konec koncev je letos res vroče.
Če bi pa to trajalo dlje časa, potem pa le poskusite zamenjat hrano ali pa s kakšnimi Dermatin ali Normaderm tabletami.
Pa navadite se   labradorci po malem spuščajo dlako skozi vse leto, še posebej če so v stanovanju

LP,

[Meggy]

Laika, jaz sem že zdavnaj obupala nad tem, da bi naša črnuhinja začela malo "pazit na linijo"  . Požre vse, kar vidi. Ponavadi prej niti ne povoha, ampak samo hlastne, potem se pa pači, če ji okus ni všeč. Da bi ven pljunila je pa itak prepozno... Sprehodi z njo so prava travma, predvsem če ni na vrvici. Da ne govorim o neprijetnosti fehtanja. In o tem, da sem porabila kar nekaj časa in živcev, da sem dopovedala stari mami in moji "tašči", da pogled "nisem jedla že 14 dni", ne gre jemati dobesedno. Stara mama sicer še vedno trdi, da jo premalo hranimo, pri tašči sem pa hvala bogu dosegla to, da če ji že more dati kaj, ji da njeno hrano (jaz ji dam pa potem zvečer manjši obrok). Psica je šla celo tako daleč, da je hotela pojesti hrano, namenjeno njenim lastnim mladičem. Če njene posode po končanem hranjenju ne pospravimo takoj, jo hodi na par minut čekirat, če se ni slučajno napolnila sama od sebe. Da bom večno nosila brikete po žepih, sem se pa tudi že sprijaznila. Tudi zato, ker je to edini način, da kaj dosežem pri njej. Njen življenjski moto je: "za hrano naredim vse!"
Mislim, da bi lahko v nedogled govorili o požrešnosti najinih psic, pa še kakšen lastnik labradorca bi se nama pridružil...
Aja, pokojna psica je bila nemška ovčarka - čisto nasprotje. Njo smo morali pa občasno hraniti na silo, ker enostavno ni jedla tudi po cel teden. Če je ne bi zvečer čakala posoda, se niti pod razno ne bi spomnila na hrano, labradorka pa začne že kakšno uro prej globoko vzdihovat, zavijat z očmi, cediti sline in te z vsemi možnimi načini spominjat, da "zdej bi bil pa že čas, da mi daš za jest!"

Sem te potolažila, ane

p.s. pa še enako slikco mava...

[Meggy]

No vidš, sem ti rekla, da bi se lahko pogovarjali v nedogled

Meggy se hvala bogu v pasji in celo lastni drek ne spušča, ji gresta pa mačji in človeški v posebno slast... Ne poti na Veliko Planino že ve na pamet, kje so zaloge...

Na sprehodih pa ponavadi pozabi name. Mislim, da je to posledica napačne "vzgoje" ko je bila mladič. Pes ima pač več lastnikov in vsak ga je po svoje vzgajal. Sicer si je do zdaj že čisto razčistila pojme, kaj pri določenemu "lastniku" lahko in česa ne. Včasih te pojme sicer malo pomeša...

[smrcek]

Mislim, da so vsi labiji isti kar se pozresnosti tice  .
Zal ne pomaga drugega kot stalen nadzor nad tem kaj vas labi pozre.
Seveda se kuzija lahko nauci naj ne pobira iztrebkov in ostale svinjarije, vendar takoj, ko bo ugotovil, da ne gledate bo packarija ze v njegovem gobcku.
Svojega sem navadil tako, da ce pobere kako packarijo, ki jo ne more takoj pozreti (crknjeni ptici ali misi), mi jo ves ponosen prinese, kjer jo zamenjam z priboljskom in pohvalo.

[laika]

Živjo!

Zalus: sedaj si me pa še ti pomirila, kar se tiče pasje požrešnosti.

Moja Laika me tok časa gleda, ko jem jabolko, da ji moram na koncu dati obgrizek.
Zadnjič je mojemu fantu ukradla čokolado in jo lepo z užitkom popapcala. Ko je opazil, da čokolade ni, se je ona že elegantno oblizovala.
So pa tud dobre lastnosti: prejšnji teden je požrla drek, potem je pa polizala eno osebo, katero jaz zelo težko prebavljam. Nisem si mogla pomagat, da mi skozi misli ne bi šel stavek: "Bravo laika, ena nula za naju!" No, to je že mal žleht, ampak dobr, včasih prav pride.

Imam pa eno težavo. Laika je stara 10 mesecev, od prve gonitve je minil že kakšen mesec, ona ima pa čisto bulaste seske. Če leži na hrbtu in ji grem z roko čez trebuh, poleg seskov čutim bule. Iz seskov ji nič ne teče, zredila se ni nič (tako da upam, da ni breja), pa tudi med gonitvijo smo ful pazili nanjo.

A to že kej sliči na namišljeno brejavost ali ji samo malo nagajajo hormoni. To traja že kakšen teden in mi še čisto malo manjka, pa jo bom odpeljala k veterinarju.

Prosim vas za nasvet.

Lp, Maja

[macosan]

Sem mlad črni labrador BASKO (star 3 mesece) in me strašno zanima, koliko naj bi tehtal, glede na višino in starost (a ima kdo kakšen diagram, ki bi mojim pomagal, da obdržim "idealno" težo (na "net-u" nisem našel nič pametnega).
Ker sem lepotec in me punce že opazujejo, moram poskrbeti za svojo postavo (saj veste, kakšne so, če bom predebel, me še katera ne bo marala).
Pri briketih nimam problemov, ker na škatli piše, koliko dkg moram pojesti na dan. Moji mi tudi kuhajo (meso-riž-testenine-zelenjavo in vse mi gre v slast. (tudi jabolko na dan, ki prežene zdravnike stran).
Vsem se zahvaljujem za koristne informacije.

Obenem bi se radi zahvalili vsem za pomoč in nasvete, katere ste nam dali pred letom dni, ko nam je zbolel zlati prinašalec ZAR. (naslov sporočila je bil - SEM ZAR IN IMAM TEŽAVO).

Žal nas je ZAR po letu dni hude bolezni zapustil.
Imel je vnetje debelega črevesa. Po operaciji smo na vašem forumu iskali nasvete za to bolezni in vsi ste nam bili v veliko pomoč. HVALA VAM.

Z nami je preživel nepozabnih šest let in bo vedno ostal v naših srcih.
 
Zdaj imamo BASKO-ta in nam ta mala črna kepa pomaga premagati bolečino ob izgubi našega ZLATKO-ta.

Maco in Andreja & BASKO.

[mary]

Živjo!
Mi lahko kdo, ki ima doma labradorca pove kaj o njih (recimo kakšne iskušnje)?!
Pozna kdo kakšnega vzreditelja, ki bo imel spomladi leglo in bodo mladički primerni za oddajo okoli maja?
Jaz bi spomladi kupila rodovniško psičko.
Lep pozdrav  
Že v naprej hvala za odgovore