Labrador retriever

[SKYWALKER]

Živjo!
No,pa ste se le malo razživeli!
Dimy,verjetno je možno,da labradorski gen prevlada,sploh pri barvi,saj vemo,da je črna dominantna barva.Vprašanje pa je,ali pri vseh mladičkih v leglu.Vsaj kakšen bi skoraj moral potegniti po nemcu(barva).Tako da,če so vsi mladički popolnoma podobni labradorju,je velika možnost,da je očka labi.(omenjaš ga kot eno od dveh možnosti).
Ali si videl več mladičkov iz tega legla?Kakšni so?
Z rastjo pa...,ja,različno.Tudi moj Sky je bil že pri 6 mesecih visok kar 61 cm(je malce prevelik).Predvsem je potrebno paziti na pravilno prehrano,saj vsi vemo,da so poznani kot veliki požeruhi.Z gibanjem pa je tako,niso priporočljivi kakšni skoki,drugače pa ni kakšnih večjih ovir.Moj Sky je bil s tremi meseci prvič na lavinskem tečaju,s šestimi pa že na prvem taboru reševalnih psov in nikoli ni imel težav z zdravjem.Seveda je potrebno tudi paziti,vendar večina težav pri labijih itak izvira iz genov,tam pa tako ne motemo kaj prida storiti.Svetujem ti,da pri starosti enega leta pelješ svojega prijatelja na preventivno slikanje kolkov(to bi svetoval vsem lastnikom),tako da boš vedela pri čem si.

Ja,naštela pa si vse tipične lastnosti labradorčka,le pripravi pa se,da bo tista ubogljivost malce popustila.Samci znajo biti zelo trmasti,ampak,ko se enkrat domenita kako in kaj pa je čudovit pes.

Pa še nekaj naj ti zaupam glede teže-moj Skywalker ima kar 43kg,lahko pa ga pogledaš v galeriji in videla boš,da niti približno ni debel.Aja,pa tudi kolke ima A1,A1.
Veliko sreče s tvojim kužkom in obveščaj nas sproti kako napredujeta.

[Manca1]

V bistvu imam slikice, ko je bil star 2 meseca. Ga bom slikala pa ti pošljem slikico.

Drugače so bili pa v leglu vsi črnuhci, eni z belo liso na trebuhu, pa vsi so imeli lepe labradorske glavice.

Joj če se spomnem kakšni srčki so bili  

[astra]

No pa je končno tudi ta že malo zaprašena tema ponovno odprta, zanima me kako se vaši labiji razumejo z drugimi psi in ljudmi
LP

[SKYWALKER]

Astra,pa naj ti kar jaz najprej odgovorim.Nero je bil kot mladenič dokaj dominanten samec,vendar je zanimivo,da so mu to nekeko priznavali tudi drugi psi in tako ni bilo večjih problemov od naključnega "ravsanja".Ko pa se je malce umiril,pa je še to izginilo.
Sky je pe itak zgodba zase.Tako milega psa pa res še nisem videl.V njegovih treh letih in pol ni niti enkrat sploh nakazal,da bi se hotel rangirat,kaj šele kaj hujšega.Še muco povoha in gre stran(pa je nimamo doma).
Kar pa se tiče ljudi pa sta oba krasna(saj morata biti,ker sta reševalca).mogoče Sky še malo preveč.
Ali imaš tudi ti labija?
Kakšnega?  ...........?.........?..........?

[SKYWALKER]

Hojla!
Dimy,zelo lep črnuhec!Po slikcah sodeč,bi bilo moje mnenje,da ni mešan z NO-jem,seveda je pa vse možno.Saj veš-genetika!
Ampak saj niti ni važni kajne?
Itak je zate najlepši in najbiljši.

Res je treba biti previden,da bo imel s psi prave pozitivna izkušnje,kajti labiji predvsem samci znajo biti precej dominantni psi,kar pa ni najbolj prijetno.Sam sem imel podobno izkušnjo s starejšim,ki pa se je kasneje zlo unesel in ni bilo večjih težav,medtem,ko pa mlajši ni nikoli kazal želje po nadvladi,niti do drugih psov niti do mene.Zaveda se,da sem najprej jaz,potem pa on in je kar zadovoljen z drugim mestom.

Pa še vprašanje za vse lastnike.Ali je vaš kosmatinec kot mladič veliko uničeval in grizel stvari?

[Manca1]

Glede na zadnje poste ugotavljam, da so labradorci postali prava redkost, saj ni nikogar(razen Skywalkerja), ki bi delil ali rabil izkušnje!

[majoli]

Moja desetmesečna Toja je pa taka: ko je bila še mladič je pridno lulala in kakala na vseh nepravih mestih, pa tudi zgrizla je kaj. Zdaj lula in kaka samo na pravih mestih (pa je nismo nič učili), rada pa se loti svoje hiške, ampak samo če je dalj časa v pesjaku in ji postane dolgčas. Zelo rada in vztrajno se znaša nad določenimi rožami. Poleti smo imeli posajenega nekaj resja v koritu. Dan za dnem je ona pulila to resje ven, mi pa smo ga sadili nazaj in jo zraven učili da tega pa res ne sme več početi. No in nekega dne, ne samo da ni bilo resja v koritu, ampak je v korito zlezla Toja in nas čakala. Takrat smo dokončno obupali. Na sprehodih je Toja totalno podredljiva. Vse pse in večino ljudi pričaka na hrbtu. Je kar plašna, njena največja travma pa so avtomobili. Ob cesti je z njo skoraj nemogoče hoditi. Čisto postane histerična, cvili, grize pas. Ne moremo je naučiti hoditi poleg... Prej smo imeli črnega labradorca, s katerim nismo imeli nobenih težav. No ja, toja je res posebna in je naša princeska. Je super psička in ima krasen karakter.

Lp vsem. Sem zelo za to, da se priredi kakšno srečanje labradorcev.

[majoli]

Zoran, pozdravljen!

Tojo smo kupili v psarni Boltvinski v Bizoviku, Lj. Čeprav ima rodovnik in nam je bila prodana kot 'oh in sploh', ima kar nekaj nepravilnosti.  Obe sprednji tački sta nepravilno zraščeni in jo po vsakem sprehodu bolita (si jih liže in noče, da se jih dotakneš).  V hrib sploh ne smemo. Nekaj naj ne bi bilo v redu s komolci, kolki so sicer ok.  Zelo smo pazili nanjo, ko je rasla, zaradi kolkov in podobnega in smo jo nosili po stopnicah, pa nič ni preveč skakala. Je pa bila tako debela, ko smo jo dobili, da je komaj hodila. In enkrat, ko sem govorila z eno žensko, ki ima ogromno izkušenj s psi, mi je rekla, da je možno, da je zaradi prekomerne teže, ki jo je imela tista dva meseca, ko še ni bila naša, kaj narobe s tačkama.  
Levo uho se ji stalno viha navzven in se vidi, da z njim ni vse čisto ok. Potem so pa še te karakterne hibe. Zelo se boji avtov. Saj jaz sem tudi tako razmišljala kot ti, da mora čimveč ob cesti hoditi, da se bo navadila. Ampak se mi prav smili, ko vidim tisti strah in nemoč in paniko. Je pa res, da če hodiva ob cesti dalj časa, da se avtov malo navadi. Ampak je na naslednjem sprehodu spet vse isto.  Pa nikakor je ne morem naučiti hoditi 'poleg'. Kdaj že malo zna, pa potem spet čisto pozabi in vleče ko nora.
Je pa srčica. Ko želi dobiti hrano od mize kar gruli. Pa noro prijazna je. Zvečer se vedno pride stisnit k nekomu. Rada gleda TV - predvsem oddaje o živalih in pa zelo zanimivo se ji zdi smučanje. Zlo je vztrajna, zadnjič je gledala celo vožnjo Bodiea Millerja. Pa včasih ima prav ene svoje fore - lahko bi neskončno dolgo ležala na stopnici, ti pa moraš pod stopnice in jo crkljati in čohati po smrčku.
Bili smo kar precej pri veterinarjih, ampak zdaj bo upam vse v redu.
Aja, še to. Toja se ful boji vode. A ni to malo čudno za labradorce?