veliko vprašanj o psičkih

[bamfel]

Hvala za odgovore. Ja, res veliko sledim vašim zgodam in nezgodam. Ograja pri hiši bo mogla biti za zaščito pred divjadajo. So namreč sveži dobavjitelji okuženih klopov. Namreč dva otroka sta boreliozo že prebolela, kljub vsej preventivi. Se je zgodilo, da sem zvečer obrala tudi po enajst klopov iz otrok. Tisti v trepalnicah je pa ušel mojim očem. Pa smo bili tam. Proti miningitisu pa so otroci bili cepljeni na prvi rojstni dan, prej jih ne moreš. Tudi mi komaj čakamo daljši dan, brez viroz in podobnih radosti. O prostem sprehajanju pa samo to: pred veliiiko časa sem imela v varstvu nemškega ovčarja. Stric je imel operacijo na hrbtenici. Vstajala sva ob pol petih na glede na dan, na sprehodu pa mi je po pol leta bivanja pri nas, ko sem mu že zaupala, odpet s povodca potegnil za srno. Ustrašila sem se tako kot do sedaj se nikoli. Srne sicer ni ujel, je pa rabil tri ure da se je vrnil v bližino, kjer smo ga iskali in klicali.

[bamfel]

Hvala, Fž. Ja, ob silni želji po psu pridejo taki posti kot balzam na dušo. Ker če gledaš druge je to tako enostavno, ko pa gledaš pri sebi, se pa pojavijo strahovi. Takšni posti ti odvalijo kamen iz srca.

[Speedy]

Hvala, Fž. Ja, ob silni želji po psu pridejo taki posti kot balzam na dušo. Ker če gledaš druge je to tako enostavno, ko pa gledaš pri sebi, se pa pojavijo strahovi. Takšni posti ti odvalijo kamen iz srca.

Se strinjam. Meni tudi dobro denejo takile posti, da si malo oddahnem, kadar me preveč skrbi, kako bo, ko bom končala faks, se zaposlila, preselila na svoje, imela (upam) svojo družino,... Če drugim uspeva, potem ni vrag, da ne bo tudi meni! Je pa logično, da se bo treba ustrezno zorganizirat in prilagajat zadeve...

[mamaF]

Pes se navadi na vse vrste sprehodov, magari ob treh ponoči, če ti paše. Še najbolj je pomemben reden ritem. Potem načeloma ne sitnari, ampak lepo čaka na svoj čas. ... Ob večernih sprehodih pa posebej pazim, ker vklopijo podvojeno vohanje in komot odlutajo (v temi nikdar ne odpenjam s povodca)
....
In če bi se jaz še enkrat odločala za psa - ja, itak da ja .
Je isto kot pri ljudeh - če je ljubezen, prepreke združujejo, drugače pa se zgodba itak hitro zaključi.

Tule so podpišem še jaz. Meni je bila ena največjih skrbi, kako bom zgodaj zjutraj zadosti pri sebi, da bom psa peljala na sprehod. No, kot vidiš, je moj zlati Roko naštiman prav po moji meri - zgodaj zjutraj se mu na sprehod sploh ne da - najbolj zgodnje lulanje opravi z njim mož, ki je jutranja ptica, potem pa se sredi dopoldneva že jaz toliko "ogrejem", da narediva sprehod, kot je treba
In tako imava ritem sprehodov, ki je malo drugačen od "običajnih" sprehajalcev, to pa je možno zato, ker imam srečo, da mi ob sedmih zjutraj ni treba za 8 ur v službo - meni to super paše, psu pa očitno tudi. Kakšen "prostor" in "sedi" pa povadiva medtem, ko kuham itd ...

Tudi jaz v temi nikoli ne spustim psa s povodca, pa čeprav opažam, da 5m flexija niti na polovico ne raztegne, ampak lepo sledi moji bateriji (očitno se tako počuti bolj varnega). Ampak ... nikoli ne veš ...

Bamfel, komaj čakam, da se boš tudi ti javila s svežimi pasjimi zgodbami, imam občutek, da bo pri vas zelo zabavno v tako veliki družini