Pes in daljša odsotnost

[shait]

Če bo pes že prej "skupen" in ne boš zanj skrbela izključno ti, potem ne bi smel biti problem. Je pa vsak pes drugačen. Eni so bolj družabni in sprejmejo celo družino, drugi pa se navežejo le na enega gospodarja. Tisti potem bolj trpijo med odsotnostjo. Pa več truda potrebuješ, da te spet sprejmejo. Mogoče bi ti tukaj lahko bolj vzreditelji pomagali pri izbiri.

[sessa]

In zakaj ga želite na vsak način strpati v pesjak?? Noben pes ne bo ubogljiv in lepo zdresiran sam od sebe, za zdresiranega psa je potrebno trdo garanje in delo, ukvarjanje s psom. Ne pa ga zapret v pesjak pa čakat da bo priden. Groza, pa zakaj si nekateri na vso silo želite umislit psa?

[sessa]

Približno tako ja

[chincha]

Glede na to, kakšni so ponavadi odgovori na tem forumu sem pričakovala nekaj podobnega. Nebi bil naš prvi niti drugi pes, z njimi imamo veliko izkušenj (oče ima pse že 50 let) in moram reči, da smo vzorni lastniki, sploh v primerjavi z ostalimi lastniki psov kar jih poznam. In ja, drugi psi so bili poslušni in ubogljivi, z izjemo huskya, ki pa že karakterno ponavadi niso najbolj ubogljivi psi. In noben ni bil "zaprt v pesjaku" kaj šele "strpan vanj", je le lokacija, kjer preživi noč in tiste 4 ure, ko nikogar ni doma.
V stanovanju psa nebi imela, ker starši (ki že imajo maltežana v svojem stanovanju) nebi imeli večjega psa v stanovanju, zdi se mi pa nesmiselno, da bi bil pes sam zaprt v mojem stanovanju, medtem ko bi lahko bil v večjem pesjaku, kot je katera koli soba v mojem stanovanju in opazoval okoliso ali bil spuščen in tekal po vrtu. Gibanja bo imel zagotovo dovolj. Hrane tudi. Ljubezni tudi. Zakaj bi vse oteževali s tem, da bi bil v stanovanju (ki je precej majhen).
Če bi res le "na vso silo želela psa" sigurno nebi prosila vas za nasvet in pomoč mar ne...
Želim le, da mi nekdo pomaga in odgovori na vprašanje. V kolikor se vam že v startu zdim neprimeren lastnik psa in mi ne morete pomagati se vam opravičujem za nevšečnosti in bom za svoj odgovor pobrskala kje drugje, kjer se do tistega, ki nekaj vpraša, kulturno obnaša in ne sklepa nekaj brez kakršnih koli dokazov...

[enaNika]

Za psa, ki je narejen za zunaj, ni čisto nič narobe, če je zunaj. Nasprotno, bolj narobe je, če je v (pretoplem) stanovanju. Toplota in suh zrak namreč kar dobro uničita dlako. In ja, takšnega psa pa potem zunaj res zebe, ne glede na pasmo. Pesjak seveda pod pogojem, da je pa vseeno zaščiten pred najbolj strupenim vremenom (veter, zmrznjen dež...) in da vsebuje tudi zelo dobro kočo. Pa seveda, da pes nima kakih zdravstvenih težav, pa da ni premlad ali prestar.

Druga zgodba pa je, in mislim, da zato vsi po vrsti priporočamo bivanje v stanovanju, koliko se pa v resnici potem s psom ukvarjaš. Taki precej vsakdanji scenarij je, da pozimi ti ni, ker je premrzlo, poleti je prevroče, v dežju itak ne moreš nič pametnega delat... Če je pes s tabo v stanovanju, pa veliko opraviš mimogrede. Npr. čas med kuhanjem kosila lahko čisto koristno uporabiš tudi za utrjevanje poslušnosti ali učenje trikcev.

Kar se tiče tvoje odsotnosti, ne vidim neke posebne težave. Kolikor sem razumela, bo pes večino časa z očetom, razen sprehodov. Torej tvoja odsotnost zanj ne bo kaka velika sprememba. Razen, če bi si ravno tebe izbral za "svojega" človeka. Naš, na primer, je posvojen. Se pravi, da nismo bili njegovi od malega, ampak nas je moral najprej sploh sprejeti. Delo s psom je moja domena. Mož je veliko na terenu, po mesec ali dva skupaj. Pa ni nobeno vprašanje, pes hoče vsakokrat počit od navdušenja, ko pride mož domov. Je pa res, da ima izreden spomin in si zapomni prav neverjetne podrobnosti in povezave.

Glede izbire pasme bi svetovala kar klasiko, nemca delovne linije in dobre vzreje. Mogoče tudi bernca. Trenutno so zelo modni. Kolikor sem jih uspela spoznati, so tudi zelo učljivi. Mogoče bi še kraševec prišel v poštev. Drugi pastirji se mi zdijo ali karakterno pretrdi ali pa zahtevni za nego (in zato manj primerni za bivanje zunaj).
(Prosim, mnenje jemati z rezervo, ker nisem ravno poznavalka; pastirskih pasem je veliko).