Napad in ugriz lastnega psa

[Ajda]

Flufi in Nanook - se strinjam z vama in vaju podpiram  . Po potrebi lahko tudi kaj pripomnim .

[Noli]

Če res pisice kaznujejo svoje mladiče s stresanjem za vratno gubo, mi potem prosim razložite zakaj se psiček, ki je tako kaznovan (s strani svojega vodnika) obnaša kot da bo vse pojedel??? Saj mu je že mama pokazala pomen tega dejanja in bi naj vedel da je naredil nekaj narobe. Zakaj torej ni po kazni ponižen in umirjen, temveč resno agresiven ali pa vsaj uporniški?


LP Noli

[flufi]

Noli,

krasna ugotovitev ! Končno en lastnik, ki razmišlja s svojo glavo! Čestitke !!  

Na točkah, kamor se ponavadi stresa za vratno gubo so namreč "centri", ki psa zelo razburijo, vzbudijo agresivnost (strah).

Mefisto,

katere psice pa so to počele? Novofundlandke ali mastinke ?
Pri tem seveda ne upoštevaj tistih psic, ki niso sprejele svojih mladičev in si jih morala vzgojiti ločeno od "hudih mam".

[Noli]

Naj razložim. Moja psica je stara pet let in sva že zdavnaj razčistili kaj in kako. Prvi vzgojni prijemi so bili kakršni so bili, stresanje za vratno gubo in podobni fizični podreditveni prijemi  , kot sem vedela in znala takrat. Vsak tak prijem se je kaj klavrno končal  , mene pa je bilo resnično strah kaj bo ko bo zrasla. Potem pa zakopavanje v knjige in učenje ....... pa smo poizkusili to in ono in rezultati so bili vidni  . Največ sem se naučila iz knjige Govorite po pasje in poizkušala upoštevati kar tam piše. Opazovala kako to v resnici izgleda in prakticirala v moji komunikaciji s psom in se je obrestovalo  .
Zadostuje prijem (pa sploh ne stiskanje!!) čez gobček in en renčeč NE(grrrgr)   in sledi ponižen pogled ter prekinitev dejanja, ki mi ni všeč. Res nisem še nikoli imela legla da bi opazovala kako to izgleda pri vzgoji pasje mame (zato tudi sprašujem). Vendar moje izkušnje so le negativne kar se tiče stresanja za vratno gubo. S tem dejanjem sem zapravila 100% zaupanje vame in ga verjetno nikoli ne bom pridobila.

LP Mateja  

[Drejči]

Vam verjamem, da vsi ti pisci, ki ste jih navedle, krasno opisujejo pasjo nrav in način, kako ustvariti idealno sožitje med človekom in psom.
Tudi sama sem pred leti prebirala takšne knjige, seveda so bili avtorji drugi, ki so zagovarjali svoje teze in jih prodajali kot edine pravilne.
Priznati moram tudi, da mi je vsa ta literatura dala podlago (ampak samo osnovne smernice, pa naj so še tako natančno opisovali kako vzgajati), kako živeti s psom.

Moj edini in pravi učitelj je bil in je še vedno PES sam.

Zato na vse te strašne pisce ne dam več kaj dosti. Knjige se prodajajo, ane??

Vse svoje trditve, ki sem jih navedla, sem pobrala od psov in ne iz knjig. Tisti članek, ki sem ga omenila, potrjuje tisto, kar so me naučili psi.
Pa smo spet pri teoretiziranju in prakticiranju.

Oh, to stresanje gube.
Centri za agresivnost gor ali dol. Tudi to je treba znati. Še noben moj pes ni zganjal agresije, če sem ga prijela za gubo. Čudno! Pa sem jih imela kar nekaj in to kar konkretno samosvojih in dominantnih psov.
Mogoče pa imajo moji psi takle center kje drugje.  

Flufi,
Velika večina psic to počne, ko gredo malci čez vse meje.
Sem seveda niso vštete tiste psice, ki zavračajo svoj zarod z agresijo. Takšne jih pokončajo, ne pa samo zagrabijo za gubo (tudi to sem žal videla na svoje oči).
Sicer pa je tudi Dunja napisala, da je bila njena psička pretirano tolerantna in je svoje razgrajače kaznovala samo s taco.

[flufi]

Vam verjamem, da vsi ti pisci, ki ste jih navedle, krasno opisujejo pasjo nrav in način, kako ustvariti idealno sožitje med človekom in psom.

Daleč od tega ! Dunbar in Pryor sta daleč od opisovanja idealnega sožitja vsaj milijon let. Predvsem pa ne moreš soditi o teh ljudeh, če jih sploh ne študiraš.

Tudi sama sem pred leti prebirala takšne knjige, seveda so bili avtorji drugi, ki so zagovarjali svoje teze in jih prodajali kot edine pravilne.

Kakšne knjige?? Kateri avtorji? Če rečem Dunbar, mislim dr. Ian Dunbar in nihče drug. Če napišem Pryor, mislim Karen Pryor in nobene podobne ženske.

Vse svoje trditve, ki sem jih navedla, sem pobrala od psov in ne iz knjig. Tisti članek, ki sem ga omenila, potrjuje tisto, kar so me naučili psi.

Vse moje trditve sem pobrala iz lastnih izkušenj z različnimi psi in iz majhne knjižnice bolj ali manj strokovne literature in video kaset, pogovorov s pasjimi znanci in spremljanjem nekaj legel aljaških malamutov.

Tudi ne bom komentirala svojih izkušenj s stresanjem za gubo, ker je tu premalo prostora.  

Zagotovo pa še nikoli nisem bila v kinologiji tako prepričana v nesmisel, absurd in škodljivost kakega ukrepa, kot je to prav stresanje mladiča ali kakršnega koli psa za vratno gubo.

[Drejči]

D. Morris, D. Sands, S. Coren, A. Snow, J.M. Engel, Reiser in tudi (ne boš verjela) dr. Dunbar in klikajoča Pryor - a bo dovolj, da izpadem dovolj kinološko študiozna in podkovana v tujih jezikih?
J. Lavrič, J. Vidic, M. Zidar (samo za okus) - da še malce pokvarim vso to svojo glorijo (ta opazka ne leti na navedene avtorje, ampak našo vnebovpijočo slovensko kinološko srenjo - nekateri bodo že vedeli kaj mislim s tem).
Tu so seveda še članki v raznih revijah, pa ne me spet spraševat v katerih.

Resnica je pač taka, da se bo kmalu ali malce kasneje pojavil neki novi avtor in z njim ljudje, ki bodo prisegali na njegov način, ker je "edini pravilen".
To je bilo že vse videno in preživeto.
Če iz prebranega pobereš samo tisto najboljše, zelo dobro prisluhneš svojemu psu in ga učiš v njemu razumljivemu "jeziku", si sam zase, predvsem pa za svojega psa, najboljši avtor.
Na tem mestu zaključujem tole prepucavanje, ker nima popolnoma nobenega smisla.

Torej, vratna guba je prepovedano območje?
Prav.
Potem pa lastnikom psic toplo priporočam naj svojim kužam nabavijo strokovno literaturo, da jo bodo osvojile do prihoda mladičkov in bodo lahko svoj podmladek pravilno vzgajale.  
Mefisto, po tej tezi je očitno s tvojimi psicami nekaj zelo narobe.      
  Oprosti Flufi, ampak ne morem mimo tega nesmisla.