Tibetanski terier - čvek

[Nanook]

Tist, ki za katerokoli pasmo rece, da se je ne da nic nauciti (in misli resno, ne v sali), sigurno ni ekspert za pse.

[barvica]

Čestitke Timbi Bravo!

Evi, TT ni moj prvi pes... moj prvi je bil škotski ovčar... In bil je vse tisto kar pes "mora" biti Ubogal je, hodil je "poleg",  magari 3 km , pa sem mu rekla samo 1x (recimo), počakal me je pred trgovino neprivezan (mimo so itak hodili psi in psičke), ni se zaganjal v ljudi niti v pse, niti ni lajal nanje in me "čuval".... (Ma, saj itak mal pretiravam... samo, res se spomnim samo lepih stvari ; )

In potem dobimo malo črno kosmato tibetansko pošast... ki ne uboga nič oz. uboga samo takrat, ko njej paše. Hehe.. in pride pogledat kaj imaš v roki, da vidi, če se ji sploh splača narediti tisti preval pred občinstvom

In to pasje dete s tako samosvojim karakterjem se ti mora usesti v srce, ker TT-ji znajo nekako  "mislit s svojo glavo".  PO dolgem prepričevanju zakaj jaz nujno potrebujem še enega TT-ja, je dal mož zeleno luč in zdaj imamo dva
Ogledano imam že tretjo psičko, ampak bo očitno morala še malo počakat, da pripravim teren . Saj štrikat že znam, tako da kolobocije s fleksiji ne bi smele bit prevelik problem .

TT je točno tisto kar od psa pričakujem - zunaj poln energije in spremljevalec na doooolgih sprehodih in izletih, notri pa ga sploh ni opaziti (kljub temu, da sta dva).
Kaj še?.. aja, lahko se zmeniš s kakšno punco, ki ima TT-ja in izveš vse iz prve roke... Ali pa pridi v Portorož na razstavo (27.5.)... tudi tam nas bo očitno kar nekaj ....

[Nanda]

Evi.... moj prvi pes sploh v življenju je bila Nanda.....Daleč od najlažjega Tt-ja Moja Nandica je bila (in je še) vse kar piše (strokovno) o značajih o TT-ju  .....in sva šli v šolo    V prvo šolo naju sploh niso hoteli vpisati, ker da s takim psom tam nimam kaj delati.....V drugo šolo so naju vzeli in v skupini nas je bilo okrog trideset, po dveh mesecih tečaja nas je ostalo približno petnajst    Za sošolce sva imeli labradorce, zlate prinašalce, nemške ovčarje, rotvajlerje, ....mešančke itd..skratka pse, ki naj bi bili delavni in zelo zainteresirani za ljudi, igro, poslušnost itd...jaz o vzgoji psa in o psu samem nisem vedela nič oz. samo to kar piše v knjigah in kar sem dobila (sicer ogromno in sem se tudi držala) nasvetov od vzreditelja....a, saj veš eno je teorija, drugo praksa 

Vglavnem, v začetku so se nama vsi smejali  ..... Mojo lubico so klicali Vorwerk (sesalec za prah-ker je stalno pobirala nekaj po tleh in je ni zanimalo kaj je višje od mojih kolen), pa terier je terier (halooo  ), pa zafrkavali so njene čopke, ...... bla bla bla....

A midve z Nando sva delali,.... jaz sem se učila predvsem biti dosledna in imeti potrpjenje, pa psa je treba res znati  pohvalit.........ona ni rabila učenja, ona je vse znala  ....  Bolj ko so naju dražili bolj sva bili povezani (moja odločitev, da pridem zadevi do konca)  Vsaki dan sva pridno vadili in dosledno ubogali vse kar je rekla inštruktorica... Nekega dne pa se je res zgodilo nekaj pomembnega, kar nisem prebrala niti slišala nikjer in mi je odprlo vrata v Nandin svet....

No tole nisem povedala še nikomur pa bom zdaj....morda me boš tako lažje razumela...., morda še komu pride prav......
Nekega dne sem imela na tem istem poligonu priliko gledati vajo enega dekleta s svojim psom za izpit B (torej višja stopja).... Pa ni bila pomembna vaja, ampak odnos dekleta do psa !!! Ona ni ukazovala, ona se je z njim pogovarjala s posebnim glasom, ona mu je prilepila lupčka na smrček in ga res iz vsega srca porečohala in se z njim valjala po tleh, ko je naredil nekaj prav, ona ni vedela za nas, ki smo jo gledali, bila je samo ona in njen kuža .... bilo je tako pristno, spontano, srčno ...bilo je tako čudovito, da ju ne bom pozabila dokler bom živa, še danes mi stopijo solze v oči, ko se spomnim na njiju ..... Takrat so se meni odprla "nebesa" ..... To je to ... to si jaz želim z mojo Nando ! V meni so padli vsi tabuji o tem kako se obnašati .... in na Nando in na najin odnos sem začela gledati drugače. Nisem je imela več za psa, ki ga moram nekaj naučit ampak za "tovariša v igri, učenju in življenju"....Sprostila sem se in pozabila tudi jaz na svet okoli sebe. Z Nando sva od tistega dne naprej postali eno in od tistega dne naprej sva obe znali vse 

Prišel je "D dan" in od vseh sošolcev (Tapametnih psov) je Nanda edina opravila izpit A !!!!!!!!!!  Skratka moj Vowerk je "zaprl usta vsem kinološkim poznavalcem" 

TT je zelo pameten pes, oz. eden izmed najpametnejših in ne, da se ga da naučiti, on res že vse zna !

Vse kar pri Tt-ju rabiš za sožitje je doslednost, ljubezen, nobene sile, piškotek, kliker, igriv glas, igro, ....in predvsem, pridobiti si moraš njegovo zaupanje, ki ti nato odpre vrata v čudovit svet TT-jev....... in razumeti in dojeti, da je TT svobodnjak, ki misli s svojo glavo. Če človek sprejme vse to potem je TT zanj. Če pa nekdo hoče "psa na gumb" potem bo treba pa izbrati kaj drugega.

Mimogrede še ena zanimivost o učljivosti TT-ja..... v leglu, preden naši TT otroci gredo v nove družine, se pravi starost 7 - 8 tednov in to v skupini bratcev in sestric in jaz kot edini inštruktor in z motečimi dejavniki ostalih starejših psov, malčki s pomočjo klikerja in piškotkov obvladajo sedi, prostor, stojijo pri miru .... na sprehodu po dva hodita poleg.....



Evola, še fotko.... ni fotomontaža in ni slučaj  v roki imam kliker in piškotek in niso sedeli samo sekundo 

Skratka kaj naj še rečem  ..... sem vam napisal en dolg post 

[Khyim]

Evi, dobrodošla med TT-ji!!!   Točno tako je, kot je napisala Nanda in ostalo pred njo!!! V TT-ja se zaljubiš ali pa ne, vmesne poti ni!! In če si se že odločila, naj te nikakor ne prepriča soseda, ki očitno ne ve, kakšni psi so to! Z njimi je lahko delati, med šolanjem in igro se še bolj povežeta med seboj!! Vsega se hitro naučijo in res imaš občutek kot da že vse znajo, samo pravi pristop je potreben in ti brez težav sledijo! Midva tudi razmišljava o še enem TT-ju, natančneje o TT-jčici, kajti ko imaš enega, hitro pride do tega, da jih želiš imeti več!  Tako zelo prisrčni psi so to, in prav je da počakaš na svojo malo kepico, in ko jo boš enkrat držala v roki...no boš takrat videla kakšna ljubezen je to - se je ne da opisati!!

[evi_]

najlepsa hvala za vse odgovore, ste me pomirili, še posebaj.  ker bo moja psička zelo veliko z mano, tudi v službi namreč (imam dovoljenje za psa v pisarni, pod pogojem da ne bo lulal po tapisonu ), mi je zelo pomembno, da bo dobro vzgojena.
Z veseljem bi prišla tudi pogledat Švrkovo šolo (samo povejte kdaj lahko pa bom pribrzela), portoroz bom pa na žalost preskočila ker delam.
Zanima me pa če e možno priti pogledat tudi mladičke, potem ko bodo dovolj stari seveda?
se enkrat hvala za vse in lep pozdrav

[evi_]

Drugače pa sem srečala sosedo tudi danes. mi je rekla da je po njenem mnenju idealen pes za začetnike nemška doga... tako da se sploh nebom več sekirala:)

[Kalsang]

Nemška doga je fajn pes. Moj oče je imel dve, ko sem bila otrok. Res niso zahtevni, zelo so prijazni in mehki po značaju, ampak njihova velikost in teža v kombinaciji z mladostno vihravostjo zna biti precejšen zalogaj.

Sicer so pa vse pasme fajn in pri vseh je kakšen ampak... Zato nasvete dajat, katera pasma je za koga primerna, ni ravno umestno. Za takšno dajanje nasvetov je treba kar veliko učenosti, pasje in človeške.

lp