Zadar - nadaljevanje: 2 delEkipa Inida&Missy s spremstvom
smo iz Ljubljane štartali bolj zgodaj, saj smo imeli kar nekaj opravkov v Zagrebu. Med drugim sta obe kosmatinki poskrbeli za svoji frizurci
Midva sva skočila na kosilce s prijatelji in slike iz poziranja ste si že lahko ogledali. Sicer pa smo proti Zadru nato potovali dokaj hitro in med potjo smo se ustavili le 1x. Ekipi Maxi in MyMelody/Tisa pa sta imeli več postankov, saj je bilo pričakovanje snidenja preveliko in je Maxi mal pobruhal in Tisa je pač kakala bolj na tekoče
Ja no ... mal je bilo mogoče res krivo pričakovanje, še več pa to da je šla Maxijeva ekipa čez Črnomelj in ovinkasta cesta je pač naredila svoje. Pri Tisi pa se je šraufanje vleklo tudi že par dni prej, a se je na srečo potem tudi kmalu umirilo. Mogoče so kaj pomagale tudi homeopatske kroglice.
Skratka kljub postankom na poti je bila v Zadru prva Tisa, nato India in Missy, precej kasneje pa je pr'bremzal še Maxi. Kot naročeno pa sta se - kje pa drugje kot pred Mercatorjem
najprej srečala z Machotom in se najprej dodobra nalajala
jao jao ... bratska ljubezen pa taka. Sledilo je nato snidenje na Boriku in Macho - pomorec jo je mahnil na Ugljan, mi pa v apartmaje. Vzeli smo si nekaj časa za počitek in nato večerja pri Tisi. Dogovorjeno je bilo namreč, da vsak od lastnikov prinese nekaj malega s seboj za večerja/party in skupaj povečerjamo. Zgodilo pa se je tako, da je
vsak prinesel za vse in tako je bila miza polna dobrot
kot bi bila kakšna poroka. Tudi pijače (vode z in brez, sokovi, pivo, vino, mehurčkaste zadeve... " je bilo toliko, da bi lahko odprli restavracijo. Nauk: naslednje je treba z debelo poudarit in podčrtat
"vsak prinese nekaj malega za pojest in za pijačo poskrbi ... ta pa ta ..." Enako velja tudi za sladke dobrote iz mamine pečice, ker mislim da še sedaj vsi jemo sladkarije ki so bile namenjene za Zadar
Večerja je bila torej imenitna, klepet o naših kosmatincih pa se je zavlekel pozno v noč ponoči ...
Ker je bila naša TT skupina v soboto planirana za ocenjevanje okrog 12:30 ure, smo se dogovorili, da jaz zjutraj okrog 8h postavim mize, stole, ograjico in ostali pridejo na razstavo šele okrog 11h. Jaz pa sem se zbudil že ob 3:33 - točno toliko je kazala ura na mobitelu in nisem mogel več zaspat. Zgleda, da imam pred takšnimi dogodki še vedno nekakšno tremo, pa saj to poznam že iz plesa, ko vedno kadar je naslednji dan kaj velikega
neko ne morem spat več kot nekaj ur. Ampak, da se razumemo to ni neka trema iz strahu pred nastopom,rezultatom - to smo že prerasli, vendar gre bolj zaradi pričakovanje - kajti imeti skoraj celo četico spet skupaj vsaj meni veliko pomeni. No proti jutri pa sem le še mal zakinkal in mobitel je pač povedal ob uri "halo poba treba je vstat". Odšel sem na prizorišče, jasno nobenega še nikjer, postavil naš tabor, spil kavo in počasi so se primajali še organizatorji in dvignil sem številke.
Naša ekipa se je počasi zbrala in kosmatinci so bili deležni česanja in jasno priboljškov, brez katerih pač ne gre
Razstava je pač minila po pričakovanjih in tokrat se nismo odločili za sodelovanje v kot vzrejna skupina, nismo počakali na best junior in na FCI 9. grupo. Če bi bila tam sodnica ga. XXXX (
ne smem ...hm hm ne upam si napisat katera) bi me verjetno spet nadrla - enkrat me je celo poslala nazaj, a imela je prav - India je bila potem BOG3. No BOG ali BIS 3, 2, ali celo 1. ... tokrat je bila razstava v drugem planu in pospravili smo tabor in odšli v Vinjerac.
... njam, njam, ...
nadaljujemo pa ... takoj ko pridemo nazaj