A-Tsa-Rja, Tari se zahvaljuje. In pritozuje nad oprtekom. Je bila mamina ideja, da oblece tazakmasnega dizajnerskega, ki je drugace zimski in zanaleps, potem ima pa se crnega "terenskega".
Menda bi se mu poznala crta
, ce bi ga oblekel.
Lhun in Nanda, grem krast fotke.
Luvi, ooo, tele zajcke in pernate zveri bi pa Tari z veseljem malce blize pogledal. Prijateljica ima oboje doma in Tari se je enkrat zapicil v sepajoco kuro, ki ji je bilo ime von Smallhausen. Pa ona nekak ni hotela v kurnik in potem sta hodila po parceli. Una sepajoc, Tari pa vohljajoc za njo. Je ni preganjal.
Na klubskem je Tari uzival in potem kar enmal zadremuckal na kavcu (pa v avtu je tudi zakinkal, ko je ugotovil, da smo prav zavili in da gremo domov). Jesti itak ni hotel oz. je potem pojedel ravno tolk, da ni bil lacen.
V nedeljo je sel pa na en pustolovski izlet in bil potem cisto fuc, ker je bilo vse novo.
Na izletu smo tudi dokoncno ugotovili, kdaj ga ful hrbtenica boli in ne more hodit.
Straaaasno ga vse boli, ce ne gremo po potki oz. ce ne gremo cez drn in strn za njim. Ce gremo po potki, ga nic ne boli RAZEN v primeru, da gremo v napacno smer. Napacno je vse, kar ni po njegovem.
Neizmerno ga boli in scipa v krizu, ce mora it (pre)zgodaj spat. In dalec najhujse bolecine dozivlja, ce zavoha, da v njegovi skledi ni tisto, kar bi on rad jedel. Takrat KOMAJ prileze do tja in pomoci jezicek notri.
Baje za to ni zdravila.
No, nic pa ga ne boli, ko pridejo obiski, ko je kosilo cisto po njegovem okusu, ko nas ON vodi cez drn in strn ali pa po potkah, ko sosedov kuza zalaja in je treba it pogledat kaj se je zgodilo, ko je v zg. stuku na voljo fina salamca in je treba prisibat po stopnicah, ko se je treba igrat, ko je treba koga nadret,...
Se je upanje.
Jana. Vse pravice pridržane.
