Tudi komentar v Dnevniku ne pripomore k razjasnitvi ničesar, kar dejansko tudi ni naloga komentatorjev. Drek zmešat s komentiranjem nas je pa večina vedno pripravljena, zato ni potrebe, da bi bili dnevnikovi komentatorji izjeme
Res je vse skupaj burleska, ki pa je, po mojem mnenju, ne bo mogel nikoli več nihče osvetliti tako, da bi bilo 'vsaj za silo jasno', ker so bili vsi poskusi, narediti kaj takega, zamujeni že 2. februarja 2010 in v nekaj dneh za tem. Že ves čas je to seveda podlaga za vse mogoče smeri jodlanja, kaj je kdo videl in česa ni. Ponavadi se zgodbice lahko pletejo tam, kjer se nekaj skriva in po vseh bedarijah, ki so jih v tem času sproducirali vsi po vrsti (politika, policija, mediji ...), se je nemogoče znebiti občutka, da se tukaj že ves čas res nekaj skriva. Praktično vsi tako ali drugače vpleteni so nekaj nekam skrili ali se vsaj neumorno sprenevedali, kolikor dolgo se je le dalo, oz. dokler niso posamezni segmenti šli 'v pozabo'.
Če se kdo ne spomni, kako so potekale zadeve, lahko začne brat to temo od začetka.
Beležimo že vse od 2. 2. 2010 od 19:04 naprej.
Se strinjam, da je bilo veliko premalo ukvarjanja s postopki vračanja psov. In tukaj se je celotna zgodba sploh začela.
S postopki vračanja so se pa igrali vsi, tudi kinološki vrhovi, pa politiki, razni višji in nižji javni uslužbenci, vodstvo vursa, ministrski pravniki, celo ministri ... Eno in isto mnenje je bilo iz ust njegovega avtorja v enem intervjuju pozitivno, v drugem ga sploh ni bilo, v tretjem pa negativno. 'Ups' se je zgodil, ko je bilo mnenje javno objavljeno. Podobno je šla okrog večina izjav o dogajanju.
Pri takih zadevah je smiselno 'prebrati tudi droben tisk'.
In slediti vsem mogočim različnim virom, ne le izbranim.
Jana. Vse pravice pridržane.
