Houdini
rad prihajam sem
Sporočil: 1.128
|
|
« Odgovor #60 : ponedeljek, 25.01.2010 : 14:27:25 » |
|
Jaz bi pa pripomnila samo nekaj na temo živalskih vrtov. Nasplošno vsaj kolikor sem jih do sedaj videla popolnega živalskega vrta ni in zato sem načeloma proti njim. Se pa zavedam, da so za določene živali vseeno potrebni neki življenski prostori potem ko je škoda (z naše strani) že narejena. Govorim recimo o šimpanzih (in drugih opicah recimo), ki so v otroštvu vzeti iz narave za cirkuse, domače ljubljenčke .... pa jih potem upokojijo, rešijo iz slabih življenskih razmer, celo zavržejo .... in niso primerni za vrnitev v naravo. Ali pa recimo tisti porgrami, ki poskušajo rešiti populacijo neke vrste, ki je ogrožena in jih potem vračajo v naravo. Videla sem tudi že jato papig, ki se je prosto gibala po živalskem vrtu in so se sedaj pojavile na tem ali onem drevesu v velikem številu...
Res je, da če bi se prenehalo živali jemati iz divjine bi živalski vrtovi, ki sem jih omenila, sčasoma ne bili več potrebni vendar pa zaenkrat nažalost še nič ne kaže na to. Zato se tudi pridružujem mnenju, da je vseeno nek zoo živalim (posameznim vrstam, ne posameznim živalim) manj škodljiv, kot če bivajo pri posameznikih v neprimernih pogojih, prav zato ker je na ogled potem le nekaj primerkov in ne na tisoče, kot jih je lahko pri posameznikih. Če govorim na splošno, ne samo o našem ljubljanskem, pa živalski vrt vseeno lažje poskrbi za dober bivalni prostor za neko vrsto kot pa posameznik (ne trdim pa, da to za vse tudi naredijo)
Pri naju domuje tudi papiga - nimfa je in priletel nama je na čoln že popolnoma izmučen. Iz kletke ne mara in ko ga le spravimo ven, se po hitrem postopku spravi spet nazaj, ali pa obsedi na njej. Prvih nekaj mesecev ni upal razpreti kril, če je kje sedel, pa če je bilo to zunaj ali znotraj kletke, še danes pa nikdar ne skoči iz ene prečke na drugo ali pa recimo iz roke na stol, temveč si vedno pomaga s kljunom in "potuje" po rešetkah ali obleki ipd. Kar nekaj časa smo porabili, da smo ga prepričali, da roka ni grozovita stvar, ki mu nekaj hoče. Niti nočem vedeti kako se mu je godilo preden je "pobegnil", nekako se mi pa zdi, da je bil kupljen otrokom in živel v kletki velikosti škatle za čevlje. Verjetno so se z njim prenehali ukvarjati, ko po enem tedni ni "človeško" spregovoril ... Takšne stvari, pa se resnično ne bi smele dogajati. Ne papigam, ne mačkam, ne kuncem, budram, ne psom in prav res nikomur.
|