ribje konzerve

[ka ty a]

Mislim, da ni problema.

Jaz tudi to prakticiram.

[kastelecu]

Laetitia, samo nekaj - jaz imam zelo rada tuno. Iz tega lahko izhajaš, da je pojem kar dosti. Vem, da ni veliko glede na številko pojedenih konzerv tune, ampak vedi, da sem v 4-ih konzervah do sedaj nič hudega sluteč ugriznila v kost, ki je nisem mogla pregrizniti z zobmi.
In to v tistih, "tanartabulših" in najbolj kvalitetnih konzervah..tist..rumenoplavuti tun v roza embalaži, reklama "vulevupateavekmua" pa to.

Tako da ne vem, verjetno je vse OK, samo jaz vem, da bi najprej do potankosti pregledala in "prešlatala" vsak košček tune iz konzerve.

Sardin in ostalih morskih konzerv ne jem, tako da ne morem reči nič. Preferiram sveže morske dobrote. Vem le to, da so sardine v konzervah zapakirane cele z glavami - ne vem, če je kakšna večja in trdnejša kost tam, naj povedo ostali, če moraš biti slučajno pozorna.

[SILBA MIA]

Podobno moji psi enkrat na cca 14 dni radi pojejo kaj ribjega. Vedno pa vzamem konzervo tune v lastnem soku, sardele in tuna v olju se mi zdijo premastni za pse. Je pa za pogledat, ja, če kje kakšna prevelika kost zraven zašla.

[Laetitia]

Hvala za odgovore. Tuno ponavadi še dodatno razdrobim z vilicami in bi najbrž našla kosti, bom pa odslej še bolj pozorna. Sardine so pakirane brez glave, kosti imajo pa čisto mehke (zaradi termične obdelave menda), najbrž je mišljeno, da jih poješ kar s kostmi, če ravno nimaš predsodkov :-) Tudi te zmečkam, preden jih pomešam med ostalo hrano, v nasprotnem primeru bi najbrž mali izbrskal samo ribe iz sklede potem pa me debelo gledal češ zdaj pa naj samo riž jem al kaj?
Ko mu pripravljam sveže ribe, pa jih itak do potankosti pregledam, da ne bi kakšna kost ostala. Rakov in mehkužcev še nismo poskusili, bo tudi to prišlo na vrsto in sploh ne dvomim, da mu ne bi bilo všeč. Na morsko hrano je tako nor, da niti mimo ribarnice ne more, ne da bi nos pomolil not. Ponavadi se to konča tako, da prodajalec pride ven z vrečko sardel za "simpatičnega kužka, ki mu dišijo ribe", jaz zardevam, pseto pa zadovoljno opazuje svoj izplen in se oblizuje ob misli na kosilo.

[takoda]

Odvisno kako pes prenaša maščobe. Moj je itak na ribjem olju, kadar dobiva piščančje vratove, dobi vmes tudi celo ploočevinko tunine z oljem vred, ker ga vratovi zapirajo. Nikoli ne driska zaradi tega. Ribje olje pa dobiva vsak dan po žlički, za srčka, dlako in sklepe. Občasno dobi tudi olivno olje na brikete, to je posebna specialiteta .

[SILBA MIA]

Zakaj se ti zdi premastno? Sprašujem, ker vem, da nekateri svojim psom celo dodajajo nekatera olja tudi na brikete, zaradi dlake in se mi zdi nasploh prebave... Ali ne gre toliko za količino maščobe, kot za (ne)kvaliteto le- te? Jaz sicer našemu naredim kdaj riž s tuno, pa dam olje vedno zareven, zato me zanima. Sicer pa to dobi res bolj na dva, tri tedne, tako da verjetno ni tak problem. ? Kosti pa sama tudi še nisem zasledila, tako da hvala za opozorilo. Kolega pa je opozoril tudi na to, da so konzervirane ribe za pse preslane in zato ne ravno priporočljive. Še kdo tako misli?

Bolj je vprašanje kvalitete, ja. V konzervah ribjega olja ni ( ki je ok ), olivno je ( kvaliteta sicer vprašljiva, vendar nič groznega ), rastlinskega pa jim jaz ne dajem.
S

[Laetitia]

Seveda je tudi pasje konzerve s tuno. Teh z brancinom nisem še našla, bom drugič bolj pogledala.

Kakovost olja v navadnih (človeških) tuninih konzervah je dokaj preprosto določiti. Konzervo daš v hladilnik. Če se olje strdi, je olivno; če pa se ne, je rastlinsko. Ponavadi je mešanica obojega. Pa tiste konzerve, katerih notranjost je bele barve, ustrezajo bolj strogim standardom (pri nas je dovoljeno prodajat tudi navadne, v  mnogih državah EU pa ne).