Jagoda, Jagi ... pomurska pankerka in njen črni oproda

[SILBA MIA]

Predlagam, da za začetek hodite na vaje na naš balkon 

Ja, sam to se še manjka

Vedno, ko se peljem mimo, gledam tja gor in si mislim : madoooona, gospa Potresnica, kolk so oni pogumni, da tamle nekje pod nebesi živijo

[mamaF]

Predlagam, da za začetek hodite na vaje na naš balkon 

Hvala lepa draga Guspa za ponudbo!Vaš cenjeni blok je videt krasno z železniške postaje in glede na to, da NE stoji na hribu, se bom kar lepo zahvalila, a veste Na kufe z veseljem, na balkonske vaje pa res ne bi prišla

@Sunny Day - tale stolpek na Volniku je nadvse srčkan, taka razgledniška arhitektura se mi dopade To je za hobite, lepo čokato, trdno, solidno. Kul!
LoUska opazovalnica ... no, na prvi pogled ne morem nič reči, lojtre ... ja, no, mogoče pa bi šlo

Od zunaj je lep tudi ta pri Opatjem selu. Od zunaj. Notranjost mi je že manj všeč, čeprav ima veliko olajševalno okoliščino in to je ozka luknja, da v bistvu ne moreš nikamor omahnit in imaš krit hrbet. Tudi kar v redu Seveda bi tule morali ostali čakati v vrsti, da najprej jaz sama v čisti tišini zlezem gor, zajamem sapo in šele potem bi kdo drug mogoče dobil zeleno luč, da se mi pridruži na vrhu Mogoče, odvisno od širine terase in višine ograje

@Silba Mia, a ti hočeš koga na urgenco spravit s temi linki, aaaaaaaaaaaaaaa, grozaaaaaaaa

[mamaF]

Al pa za na Silbo. Grem s tabo, z veseljem

Tiste steklene kabine so pa .... aaaaaaa ... a Tvoj bi tudi tam s takim veseljem šipe odzunaj pucal

[SunnyDay]

Do enega 13. leta je bilo vse ok. Potem sem pa zlezla na domačo češnjo, kot že neštetokrat do tistega dne in se je nekaj zgodilo, kaj vem, kaj. So se mi roke in noge zalepile na deblo, vrtelo se mi je, herz mi je hotel skozi grlo ven, pa tak. Nekako sem prišla še dol, od takrat je pa samo slabše Pa ni nobeden češnje tresel

A veš da mam tud jaz eno "travmatično" izkušnjo s češnjo pred hišo? Po LOJTRI sem šla gor (nikoli nisem imela nobene želje plezat po drevesih), deblo in veje so bile ogromne (češnja stara mogoče 50 let), tako da je bilo na mestu, kjer se iz debla razcepijo veje, kot v "gnezdu". Višje itak nisem šla. še tam je bilo "pogojno varno" . In vse je bilo še OK, dokler ni bilo treba dol. Ko sem pogledala lojtro, panika . Mama se mi spodaj skorajda reži, pa narekuje, da se moram obrniti rikverc ... jaz pa trda . Sploh se ne spomnim, kako sem prišla dol, zagotovo pa vem, da nisem šla nikoli več gor. Lojtra & drevesa, respect . Ostalo je pa načeloma kar OK.

[Mižonny]

Evo, še eno čudo, kjer je treba šipe pucat , če že delamo takšno zbirko . Po moje po takem sprehodu mirno še na češnjo splezaš
(in btw - sem šla preračunat: 4000 ft je malo več kot 1200 m )

Pa glihkar sem videla, da teh šip očitno sploh ne čistijo: "And it would appear to be too scary for the cleaners - tourists are asked to put on shoe covers before passing to help keep the path clean." 

[SunnyDay]

O hudo! Sorry, ampak meni je pa ful všeč ! Po tisti zadnji pa ne bi šla, no-way . Eno je trdna konstrukcija, višina in prosojnost gor ali dol, drugo pa ... na-a. Prav zanima me, ali bi si pes upal stopiti na takole stekleno stezo .

"Out of topic"
Včeraj se mi je Jagi (spet) tolk zasmilila (pa vseeno nisem bila ravno usmiljena ). Kadar pridem sama domov (brez Tomaža, ker ostane v službi tudi čez noč), je ful zmedena in nesrečna . Hodi k vratom gledat, kje se obotavlja, potem leži pri vratih, pa čaka in posluša, kdaj se bo Tomaž prikazal, trzne na vsak šum ... Dokler nekako ne obupa in se sicer še vedno slabe volje odpravi spat. Včeraj sem pa še jaz prišla ful pozno in je bila že zaradi tega "čisto iz sebe" (prosto po moje fotru). Tolerira nekje do 18 h, 19 h, potem je pa "panika". No, jst pridrsam domov ob pol enajstih in še sama. Saj me je bila fuuul vesela, AMPAK. Ona je čakala še NJEGA, čeprav ji je zjutraj vse lepo razložil . Najprej je sicer šla v sobo spat na svojo posteljo, a je medtem ko sem šla pod tuš, očitno nekaj slišala zunaj in ko sem prišla nazaj, je zdirjala vsa happy v dnevno, vse prečekirala, pa ga seveda ni našla. Komaj jo prepričam, da se vrne k meni, se butne na hodniku dol in ni šans, da jo spravim nazaj v sobo (sicer ima točen tajming in se sama od sebe spravi spat). Jo odnesem, pa mi spet zbeži ven in čaka. Pa se spet malo pregovarjava, jo spet dvignem, medtem se malo polula ... in ko jo odložim v sobi, skoči na Tomaževo stran postelje in tam ostane. V normalnih okoliščinah namreč NIKOLI ne ostane na postelji, če pridem spat, ob prvem znaku, da se bom ulegla, že "odleti" dol sama od sebe (večinoma pa je zvečer že itak v svoji postelji), sploh je ne moreš prepričat, da bi ostala.

Današnji scenarij je že znan. Zjutraj se ni hotla igrat z mano z njenim jajčkom, čeprav je to sicer NUJEN jutranji ritual. Ampak ne z mano . Ko bova prišla domov, bo Tomaž seveda padel mrtev dol. In Jagi bo šla z njim v sobo in ga čuvala kot sveti gral. Za lulat jo še prepričaš, potem pa hitro nazaj.

Ful me zanima, če ima tudi kdo od vas kako "očkovo punčko" ali "maminega sinčka".

[Mačja]

Seveda imamo take "sinkote".
Maxi je ravno včeraj cvilil pred vhodnimi vrati, ko me je čakal, da pridem domov. In se mu čist odpelje, ko pridem, da ga moram dat na sedi in dost!, da se umiri. Zanimivo je, da ko skače u luft od veselja, pri tem mačke pohodi, sune s tačko, odrine s telesom, pa se nobeden nič ne buni zaradi tega. Ker so oni v tistem momentu zraven iz popolnoma istega razloga. 
Zato imamo poseben protokol, da vsi enako pridejo na vrsto.

(pol pa še omladinki pozdravim  )