Jagoda, Jagi ... pomurska pankerka in njen črni oproda

[No Jinx]

Jagi, ne pusti se, svet te ima rad! 

[SunnyDay]

Ja, isto.

[uncas]

Fru sprašuje Jagi, če lahko kaj pomaga...

[AnaJ]

SD pri mojih, ko so žalovali za Kalo je zelo pomagala TTouch metoda, posebno takrat, ko so mi začeli bezljati in jo neumorno iskati po vseh kotih. Vem da je verjetno pri vas povsem drugače, ampak škodit ne more, če kak uhelj pomasiraš, pa izvedeš kakšen tarantelji ples. Pri nas je sicer pomagala v tje smeri, da so se pomirili in da so sploh lahko kaj spali, prve dva dni tak niso in so bli že čist bogi 

Jagi 

[branka]

Moje iskreno sožalje vsem, ki pogrešate Bita    meni je ful hudo  sem na morju razmišljala o njem, in se o njem pogovarjala z Damjanom.  Bil je super pes in vedno bo 

[SunnyDay]

Jagi je bila zraven, ko je Bit umrl in bila je zraven, ko smo se poslovili od njega. Povohala ga je (malo zadržano, a natančno), lupčka pa mu ni hotela dati. Videla je, kam smo ga položili, in potem, ko smo se umaknili, natančno pregledala in prevohala njegov grob. Nikoli ga ni iskala in nimam občutka, da bi žalovala, vseeno pa se mi včasih zazdi, da vendarle pričakuje, da se bo prikazal (lagala bi, če bi rekla, da ga jaz ne, ker ga še vedno čisto povsod "vidim", "slišim" in čutim). Pač pa je Jagi ZELO plašen pes, Bit je bil njen zaveznik in varuh. Sem trdno prepričana, da brez njega ne bi napredovala niti toliko, kot je.

Vem da je verjetno pri vas povsem drugače, ampak škodit ne more, če kak uhelj pomasiraš, pa izvedeš kakšen tarantelji ples.

Hvala, saj ravno TTouch nameravam izvajati bolj sistematično in redno. Ušesa vsekakor, danes sva poskusili leoparda po gobčku in glavi, pa povila sem jo.

[SunnyDay]

Ampak vse to, da ga slišiš, vidiš in čutiš pomeni to, da je še vedno z vami, samo v drugi obliki .

Drugače sploh bit ne more, ker potem bi bilo pa res vse skupaj nesmiselno. Eponca pravi, da bo Bit v naslednjem življenju priznan veterinar v tujini, ki bo porihtal vse cigane. Upam, da se je že rodil

Do zdaj sem samo pri činčilah doživela takšno izgubo in hvalabogu našega Pikca smrt bratca ni nič prizadela, vsaj nismo opazili nobene razlike v obnašanju pri njem.

Naš papagaj, vsaj polovico mlajši od pokojnega (ki je dočakal skoraj 15 let), je umrl slab mesec za starejšim . Prvemu so se poznala leta in poslabšanje počutja, mlajšemu vsaj na videz fizično ni falilo nič, kar ni ga bilo več .

Se pa vidi, kako se psi pogrešajo, tudi že po par dneh, tednih, mesecih. Ampak ful različno.