Včeraj zvečer sva obe vedeli, da je čas.
Do tedaj si se pogumno borila, kljub svoji starosti si uživala v sprehodih, tolerirala si nagajivega Tayosa in čuvala svojo drago Oxo. Svojih 13 leti nisi kazala, nekateri so ti pripisali 10 manj...
Skupaj sva doživeli marsikaj, skupaj sva odraščali, se smejali in tudi jokali... Bila si odlična čuvajka, zelo dominantna psička, vendar si me znala preseneteljivo nežno potolažiti v slabih trenutkih.
Nikoli mi nisi zamerila, nikoli se nisi obrnila proti meni. Bila si resnično zvesta in čudovita psička.
Ko si zbolela, sem se vsak dan spraševala ali trpiš. Ali si želiš še vedno živeti. Najprej sem bila negotova, potem pa sem videla, da si še vedno polna življenja, da se ne vdaš. Mislim, da sva se obe zavedali, da bova natančno videli, kdaj bo čas za konec.
Tvoje oči so bile kljub letom iskrive, bila si živahna, mogoče celo preveč ješča, ob odprtih vratih v avtu sem vedela, da te zagotovo najdem v njem...
Zadnje mesece nisi prenesla, da grem kam brez tebe. Si mogoče vedela, da prihaja konec? Še vedno sem te jemala s sabo in skrbela, da ti je bilo lepo...
Ne bi bilo boljšega trenutka kot je bil včeraj. Vedela sem, kaj bo najbolje za naju obe, odločitev ni bila lahka, a bila je poštena in pravilna.
Tvoje oči so popolnoma izgubile sijaj, tvoje volje ni bilo več čutiti. Ko sem te ''hecala'' in preverjala koliko ti je še do vsega si mi z muko podala tačko, kot bi se poslavljala. Sprva sem želela odlašati, potem pa me je nekaj gnalo, da sva zadevo opravili mislim da, v pravem trenutku.
Mislel na slovo je bila hujša, kot resnično slovo. Ob misli na slovo so me zajele solze... Potem pa sem si rekla, da upam, da bom s tabo v ''odločilnem trenutku'' močna, da ogromne solze ne bodo del najinega slovesa.
Ne vem kaj me je zadnji hip pognalo v to, da sta šla z nama tudi Oxa in Tayos, potem sem ugotovila, da sta mi pomagala, da mi je bilo veliko veliko lažje. želela sem, da se tudi onadva poslovita od tebe. Oxa, tvoja draga hči in Tayos, rešenček, ki si ga prav materinsko posvojila...
S tabo sem bila sama do zadnjega trenutka in še kar nekaj časa potem. Dokler si me čutila ni bilo veliko solz, obljubila sem ti, da bova obe močni. govorila sem ti, da si moja pridna, čudovita punca... Še vedno lahko čutim tvoj moker smrček na svojem licu in nosu...
Sedaj, ko sem sama občutim praznino in jokam...
Čutim mnogo. Žalost, obenem tudi olajšanje.
Nikoli te ne bom pozabila!
Tori, za vedno boš v mojem srčku, vedno te bom imela rada!!!
P.S. Hvala trem osebam, ki so me čakale zunaj, hvala jim za podporo.
Ena izmed oseb je tudi naša forumašica, hvaležna sem ji, da je čisto na koncu prišla zraven...
Tori, radi te imamo!!! Pozdravljena!
Teja, Oxa, Tayos
Jana. Vse pravice pridržane.
