Nova zvezdica na nebu

[Jana]

Hvala vsem.

Je res cisto drugace in res tako hudo manjka ...
Zjutraj je cista tisina, spet bomo morali zaceti uporabljati budilko.
Kuhinjska vrata bomo lahko nehali zaklepati.
Nic vec ne bo treba takoj pospraviti vsega s kuhinjskega pulta.
Kljuke na vseh vratih bomo spet obrnili prav.
Nic vec ni nocnega skakanja pokonci, ko "bombe" padajo v kopalnici in drugje.
Zjutraj ni treba najprej pobrati vsega, kar je popadalo ponoci z vseh polic in miz na tla.
Samo tri peljem lulat. Cetrti manjka.
Nikogar ni vec treba opozarjati, da kocine po hrbtu niso za cupanje.
Nihce ne hodi z mano v pralnico dajat cote prat in nihce vec se ne vlaci po kisti s perilom.
Nihce se noce igrat z vrvico.
Nihce me vec ne caka na oknu, ko pridem domov.
Nihce vec ne tecna, da odprem okno.
Nihce vec ne pride spat na sredino postelje in budit z grozljivo ostrim jezikom.
Nihce se ponoci ne preteguje in svoje krempeljce ne zasaja v vse, kar je blizu.
Nihce ne bo vec preganjal kosmatih prislekov in lezal sredi dvorisca.
Nihce ne bo skakal v avtomobile obiskov in nikogar ne bo treba vec preverjati, ce ni slepi potnik.
Nikogar ne bo treba neprestano prestavljati z mize, ko se bo jedlo.
Nihce ne bo vec kradel sladke smetane in lezel v kroznike.
Najbrz bomo lahko zamenjali vse zaluzije v hisi, ker jih nima vec kdo lomit.
Nihce ne bo vec mlatil Marsa in lizal psic.
Pasja postelja je zdaj na voljo psicam, prav tako njegov fotelj.
Lara nima vec koga v objemu drzat in ne spustit in nima vec kompanjona za igro.
Ni vec nikogar, ki bi vsak dan nekajkrat obdelal blazine.
V omari ne bo vec drugega kot cote.
Nihce ne bo vec trgal mrez na oknih.
Samo eden manjka, pa je tako, kot bi se zivljenje v hisi ustavilo. Nobene akcije, nobenega ogovarjanja, nobenega izsiljevanja, nobene znedrarije, nobenega letanja iz kuhinje v kopalnico in nazaj, dokler niso skledice polne, nobenega zvercanja, da se odpre pipa v kopalnici, vrata na teraso ali na balkon, okno, omara ...

Irina, imas posebnega macka in ko ga imas, bi ga vcasih dala v skatlo, jo zalepila in spravila v omaro. Za en dan, da bi bil mir. Da se naspis in da uredis misli. Tako je bilo pri nas leta. Zdaj ni vec tako in dala bi vse, da bi prislo vsaj kaj nazaj. Pa zal ne bo. Navaditi se bomo morali ziveti s tem.

Vem, bil je samo en macek. Ampak bil je tako neizmerno poseben macek. Z njim je sel velik del mojega srca.

[Agnes]

Zmaj, ne tepst Redika . Jana, drži se!

[delavec@amis.net]

Moje sožalje.

Jana

[Kalsang]

Jana, moje sožalje. Zmaj, ti pa razturaj še naprej na drugi strani mavrice.

[alexx]

Vem, bil je samo en macek. Ampak bil je tako neizmerno poseben macek. Z njim je sel velik del mojega srca.

Jana, ni važno... maček, pes... Naši so. In vsi malce posebni.
Sama še nisem za človekom tako jokala, kot sem za živalimi, ki sem jih izgubila.

Iskreno sožalje...
(pa žal čas ne pomaga kaj dosti... vedno boli, boli...)
Mogoče nas lahko edino to tolaži, da smo jim - dokler smo jim lahko - nudili največ. In da smo jih imeli radi...

[bina]

moje sozalje 

[SunnyDay]

Saj vem, da cisto nic ne zaleze ... a vendarle, v mislih smo z vami tudi mi. Sozalje!