Pes je oslepel, kako naprej?

[sanco1a]

Zemljič je super, priporočamo tudi mi.

[sanco1a]

Za nas na VF niso nič komplicirali, ko sem prosila za izvide za drugo mnenje. Konec koncev jih stranka plača, in to ponavadi mastno.

[vesoljka]

Najlepša hvala natis! Ko dobim izvide iz MS, jo naročim pri Zemljiču.. pa da vidimo..

[jst]

Bila pri dr. Zemljiču in sem super zadovoljna. Prijazen, vzame si čas (se ti zdi, da si zadnji, pa vidiš, kakšno gužvo si naredil ), z razlago in odgovori res ne hiti in se špara, skratka super. 

Gaja je oslepela zaradi stanjšane mrežnice, zadeva je dedna, pomoči ni. Upam, da bo začela čim prej uporabljati tudi voh, ker se še vedno orientira s sluhom.. tako ne zazna, če sem v sobi z njo - misli, da je sama doma..

Tudi jaz imam slepega psa. Oslepel je v nekaj mesecih, zaradi mrene. Na začetku se sicer res ni najbolje znašel. Predvsem ko je bil odvezan in od mene oddaljen več kot nekaj metrov, ga je znala zgrabiti panika in je kar stekel v večinoma napačno smer. Zdaj pa počaka na mestu, dokler se ne prepriča, v kateri smeri sem jaz (čeprav le tri metre stran). Tako da se na sprehodu slepote ne opazi več, doma pa sploh ne.
Edini problem (in na to bi rada opozorila druge) so stopnice navzdol na neznanem kraju. Pes jih namreč ne vidi in ga moram nanje posebej opozoriti, drugače bi lahko padel (in to je res edini primer, kjer ga moram opozoriti na oviro, kajti sicer se na povodcu zraven mene odlično znajde).
Tako da se kuža navadi, brez skrbi.
Aja, na začetku se je znal ustrašiti, če bi kdo pristopil k njemu in ga pobožal po glavi - čeprav se zelo rad boža, namreč ni videl roke, tako da je stopil korak nazaj. Karakterno ni tak, da bi v tem primeru šavsnil, kakšen drug pa morda bi, tako da previdno pri pristopanju k slepim psom.

[jst]

No, treba je bilo pazit na sprehodu.. Pa ne, da svoje nimam na očeh, ampak jo imam drugače. Na Gajo je bilo treba pazit na vsakem koraku - klopce, znaki, luči, grmovje, parkiran avto, količki, drevesa, pločnik, ograja.. ni konca. Saj na to sem se navadila, je pa "delo". Ko sem bila z obema zunaj, sem se zato na svojo bolj malo ozirala.

Uf ... Pri nas zaletavanja ni bilo, edino v kakšen kup listja. Drevesa, klopi, grmovje in podobno pa ne predstavljajo problemov.
Držite se!

[Tibo]

Če se je zgodilo na hitro, je za psička to res velik stres. Jaz bi mu vsekakor dopustila, da je, ko je to le mogoče, v vaši bližini. Za sprehode zunaj pomaga, če si na nogo za začetek namontirate kak zvonček. Kasneje mu ne bo problem prepoznati vašega koraka brez pomagal. Moja psička sicer še nekaj vidi na eno oko, ampak v temi čisto nič. Takrat jo imam na kratki vrvici in jo ščitim pred tem, da bi se kam zaletela. Predlagam, da na to kolikor se da pazite tudi vi, da se bo malo sprostil. Moja se na začetku se v temi sploh ni želela premikat, zdaj se je pa navadila in lepo sledi moji nogi. Glede na to, da je tudi povsem gluha, si po mojem pomaga tudi z nosom. Se pa v poznanem okolju tudi v čisti temi dobro znajde, kot da bi imela nekakšen 3D spomin. Če je ješč, ga lahko začnete učiti kakšno obliko dela z nosom, dobijo se tudi igračke z zvončki, ki rožljajo ves čas dokler se premikajo.
Tako na splošno se mi zdi najbolj važno, da ga zdaj dobro pazite, da doživi čim manj nesreč in si začne spet zaupati. Potem pa postopno uvajat kakšne aktivnosti, ki mu bodo spet vrnile voljo do življenja.

[Alfonzo]

Aja, pa kasneje, ko se bo že malo privadil, se lahko vpišete na tečaj "delo z nosom", bo za kuža zabavno, pa še samozavest bo spet nazaj pridobil