Društvo Hrtji svet Slovenije

[uraa]

Eco

Ocenjeno leto rojstva: 30. 5. 2010
Spol: samec
Barva: črna z belo liso na prsih

Greyhound Eco je zelo plašen in sramežljiv pes. Ne poznamo njegove preteklosti in ne vemo, kako so se do njega obnašali ljudje, vendar predvidevamo, da je njegovo plašnost bolj za pripisati njegovemu karakterju, kot pa preteklim izkušnjam. Psi so kot ljudje različnih karakterjev in Eco sodi med tiste mirne, malce vase zaprte in boječe nravi.



Ker se je sedaj znašel v popolnoma novem svetu, ki ga ne pozna, se v njemu ne znajde in ga plaši. Z ostalimi psi se lepo razume ne glede na njihovo velikost. Lep odnos je spletel tudi z 11-letno deklico v začasni družini, kjer čaka na stalen dom.

Na sprehodu lepo hodi na povodcu ob človeku, tudi vožnja z avtomobilom mu ne predstavlja težav. Je v dobri fizični kondiciji in brez zdravstvenih težav.

Za Eca iščemo mirne, sočutne ljudi z nekaj izkušnjami, da ga bodo znali korak za korakom vpeljati v novo življenje in mu pomagali spoznati nov, velik svet v katerem se je znašel. Predvidevamo, da bi se dobro počutil v mirnem okolju. Idealna družba bi bil tudi za miren, starejši par, ki si želi pasjega družabnika na vsakodnevnih sprehodih. Mirna roka, vsakodnevna rutina in ljubeč odnos – ko se bo Eco počutil varnega v novem domu, se bo gotovo tudi sprostil in počasi odprl, skoraj vedno pa bo v njemu ostalo malce zadržanosti in plašnosti. Ker takšen pač je.

Društvo HRTJI SVET Slovenije
www.hrtjisvet.org
info@hrtjisvet.org

[uraa]

Nekateri psi v zavetišču shajajo kar dobro, se znajdejo in jim ni preveč hudo.
Za nekatere je pa življenje v zavetišču borba, vsak dan. Med njih sodi Lucera.

Lucera je večja galgina rdeče brindle barve z belo črto po vratu in prsih.

V zavetšču smo jo spoznali že marca, ko smo bili tam na prostovoljnem delu.
Bila jezadržana psička, ni zaupala čisto ljudem, sicer od nas ni bežala, ampak se je držala na varni razdalji. Po nekaj dnevih, ko smo hodili v njeno ogrado, se je že malo sprostila, toliko, da smo uspeli prit do nje in jo malo pocartljali.



Prostovoljka Ana pravi, da njej že čisto zaupa in ni več plašna, seveda bo pa posvojitelj na začetku ji moral dati malo več časa, da se navadi na naš svet in vse novosti v njem.

Žal pa se drugi psi spravljajo na Lucero, saj se ne zna postavit zase in je tako tarča napadov.
Zanjo si res želimo najti dom čim prej, da odide v varno okolje.



Je kje kdo, ki bi ji odstopil prostor v svojem stanovanju in svojem življenju? Družba drugega, stabilnega psa bi ji koristila, ni pa to pogoj za posvojitev.

Če razmišljate o posvojitvi Lucere, nam pišite na info@hrtjisvet.org, da pričnemo s predposvojitvenim postopkom.

Društvo Hrtji svet
www.hrtjisvet.org
info@hrtjisvet.org

[uraa]

Yana

Datum rojstva: 2. 7. 2014
Spol: samica
Barva: črna

Prisrčna greyhoundica Yana je ena izmed tistih hrtov, ki so sicer vzrejeni za namene hrtje tekaške industrije, vendar se kmalu ugotovi, da jih tek za mehanskim zajcem ne zanima. Posledično imajo slabše starte, rezultate in tako že kot mladički postanejo odsluženi hrti. Komaj enoletna hrtica je imela srečo, da ji je lastnik dal priložnost za posvojitev. Poklical je naše prijatelje na Irskem, ki rešujejo odslužene in odvržene greyhounde ter lurcherje in tako se je nežna Yana znašla pod njihovim okriljem.

0812.jpg

Žal že večkrat prebrana zgodba, ki se ponavlja, kajne? Le greyhoundi so vedno novi in novi ...

Resnično simpatična Yana je malce zadržana psička, vendar daleč od tega, da bi bila zelo plašna ali travmatizirana. Zadržanost je le posledica tega, da se je naenkrat znašla v veeelikem svetu, ki ga ne pozna (greyhoundi prebijejo večino dneva v majhnih kletkah) in kjer je zanjo veliko stvari novih. Vendar pa je rada v bližini ljudi, naši prijatelji se ji počasi približajo, sedejo k njej in kmalu se njen smrček približa človeku, radovedno ga začne ovohavati in že išče stik z njim. In ste že njen prijatelj. smile emoticon Potrebuje le malo časa, da se privadi na novo okolje in ljudi okoli sebe.

Yana je primerna tudi kot družinski pes, saj se lepo razume z otroki in je do njih nežna (seveda pa morajo biti otroci primerno podučeni glede obnašanja do živali), zelo prijazna je tudi do psov, pri tem sploh ni pomembno če so večje ali manjše pasme. Odraščala je namreč v okolju, kjer so ji družbo delale različne pasme psov. Če bi bila posvojena v dom, kjer že živi pes in bi imela družbo, bi bila zelo vesela, ni pa to pogoj za posvojitev, saj lahko živi tudi kot edini pes v družini.

Če boste razmišljali o posvojitvi te prelepe hrtje vile vas prosimo, da upoštevajte njeno mladost. Yana sicer ni hiperaktiven hrt (no, kateri grey pa je - so res redki), vendar pa vseeno ni eden od lenih "couch potato". Njeni posvojitelji naj bodo ljubitelji dolgih sprehodov, super bi bilo tudi, če bi imeli ograjen prostor, kjer bi lahko Yana dirjala par krogov in pretegnila svoje dolge tačke.

Yana na sprehodu lepo hodi ob človeku in ne vleče povodca, kot smo že omenili je v dobri fizični kondiciji, zdravstvene težave nam niso znane, nikdar ni bila poškodovana.

In da ne pozabimo ... Yana je črne barve, naj vas ne zavede njena lisasta dlaka, ki je vse prej kot črna. Trenutno menja dlako in ob skrbni negi posvojiteljev, zdravi prehrani in veliko ljubezni se bo iz lisastega medvedka kmalu spremenila v prelep črni biser.

Društvo HRTJI SVET Slovenije
www.hrtjisvet.org
info@hrtjisvet.org

[uraa]

Danes, v soboto, Hrtji svet na ARTishu, na Gornjem trgu v Ljubljani, od 13. ure dalje.
Prijazno vabljeni vsi naši podporniki, vsi posvojitelji in tisti, ki vas posvojitev ter hrti zanimajo. Luštno bo!
Se vidimo?

[uraa]

Clodagh

Datum rojstva: 12. 10. 2013
Spol: samica
Barva: belo črna

Greyhoundica Clodagh je bila vzrejena za namene hrtje tekaške industrije, vendar pa se je izkazalo, da jo preprosto ne zanima lov na mehansko vabo in zato je že kot mladiček (oktobra bo dopolnila dve leti) postala odslužen in nekoristen hrt. Za mnoge mlade greyhounde ta brezbrižnost do tekmovanja pomeni smrtno obsodbo, saj hrt, ki ne dosega na dirkah dobrih rezultatov za lastnike postane le odvečno breme, ki se ga je potrebno čim prej znebiti.

Clodagh je imela srečo in pristala pod varnim okriljem naših prijateljev na Irskem, ki rešujejo odslužene greyhounde in lurcherje, ter jim pomagajo iskati lepe domove, kjer bodo živeli kot hišni ljubljenčki in ljubljeni družinski člani.

Simpatična Clodagh je nežna hrtica, čudovitega karakterja in videza. Njena belo črna barva dlake in mladostniška radovednost ji daje krasen privdih navihanosti, kar se za še ne dvoletnega psa tudi spodobi smile emoticon Primerna bi bila tudi kot družinski pes za posvojitelje z otroki (primerno podučenimi glede odnosa do živali) lahko pa bi živela tudi kot edini pes v družini, zavedati pa se moramo, da je mlada psička in ji nuditi dovolj aktivnosti (dolgih sprehodov, tekanja v varno ograjenem prostoru). Lepo se razume tudi z drugimi psi, ob prvih srečanjih s psi manjših pasem pa svetujemo previdnost, dokler ne spoznamo njene reakcije nanje.



Na sprehodih lepo hodi ob človeku in ne vleče povodca. Je v dobri fizični kondiciji, morebitne zdravstvene težave nam niso poznane.

Čudovita Clodagh vas bo z veseljem spremljala na potepih in vam delala družbo na sprehodih ter postala vaša nepogrešljiva pasja družabnica.

Več njenih fotografij najdete na http://www.hrtjisvet.org/hs/greyhoundica-clodagh

Društvo HRTJI SVET Slovenije
www.hrtjisvet.org
info@hrtjisvet.org

[uraa]

Hrtji sprehod na Koroškem!

To nedeljo se bodo hrtki znova predstavili na koroških tleh. Vabimo vas na izlet po Pohorju - natančneje od Grmovškovega doma na Kopah do Ribniške koče.



Dobimo se ob 10:15 na parkirišču pred Grmovškovim domom na Kopah.
Kako do tja? Tisti, ki pridete iz Ljubljane oz. Velenja, lahko v kraju Šmartno pri Slovenj Gradcu v križišču, kjer bo tudi označeno za Kope, zavijete desno in potem sledite smerokazom. Tisti, ki boste prišli iz mariborske smeri, pa malo potem, ko pridete v Slovenj Gradec, zavijete levo in sledite tablam za Kope.

Od Grmovškovega doma vodi nezahtevna pot malo po gozdu in po travnikih, med potjo lahko uživamo v razgledu na Mislinjsko dolino. Po nekaj manjših vzponih in spustih pridemo do jezera, kjer se lahko najpogumnejši tudi skopajo, čisto blizu pa je že Ribniška koča. Tam bomo malo posedeli, našim hrtkom pa se bodo cedile sline, medtem ko bodo opazovali, kako si bomo privoščili malico - zato ne pozabite na njih.

Hoje je za uro in pol v vsako smer, priporočljivi so pohodni čevlji.

Prijazno vabljeni vsi posvojitelji s hrtki, prav tako ste lepo vabljeni tudi člani društva, pa naši podporniki, simpatizerji in seveda vsi tisti, ki se morda zanimate za posvojitev hrta. Tam nas boste lahko povprašali, če vas kaj zanima.

Se vidimo v nedeljo!

Za dodatne informacije oz. v primeru zamude pa še mobilna št.:
031-477-105: Urška

Ekipa društva HRTJI SVET Slovenije

Društvo HRTJI SVET Slovenije
www.hrtjisvet.org
info@hrtjisvet.org

[uraa]

Dobra novica za greyhounde tokrat prihaja iz Amerike - zapira se še zadnji stadion v državi Teksas. Stadion Gulf Greyhound Park je eden izmed najslabših stadionov za greyhounde v Ameriki in njegovo zaprtje je resnično velika zmaga za vse, ki rešujemo odslužene greyhounde. Na stotine tekmovalnih greyhoundov bo sedaj izpuščenih iz svojih kletk in s posvojitvijo bodo dobili drugo priložnost v življenju, ki si jo še kako zaslužijo.



Žalostna statistika govori, da je samo na tem stadionu zaradi poškodb med dirkami umrlo preko 2000 greyhoundov (polomljene tačke, zlomljen tilnik, zdrobljene lobanje ...), število tistih, ki so zaradi nezadovoljivih rezultatov izginili tiho in bili pobiti je seveda še veliko večje.

V zadnjem desetletju je močno upadel interes ljudi za ogled in stave na dirke greyhoundov (poročajo o 61%), posledično so zato tudi manj denarja namenjali za oskrbo hrtov in še manjšemu številu psov so nudili ob poškodbah veterinarsko pomoč.

Veliko greyhoundov je trpelo in umrlo v času delovanja stadiona in veseli smo, da se bo ta krutost kmalu končala. V Ameriki sicer potekajo legalne greyhound dirke še v šestih državah: Alabami, Arizoni, Arkansasu, Floridi, Iowi in Zahodni Virginiji.

Še naprej se bomo borili, da bodo tudi tu in po drugih državah, kjer še potekajo hrtje dirke, greyhoundi dobili priložnost, da zaživijo kot hišni ljubljenčki. Greyhound dirke niso šport, ampak kruto izkoriščanje in poboji teh nežnih psov!

Društvo HRTJI SVET Slovenije
www.hrtjisvet.org
info@hrtjisvet.org

[uraa]

Vegina zgodba

Dobro se spominjava slikice na spletni strani, ki je prikazovala obupano hrtico s pripisom, da je umirjena, prijazna in plašna. V trenutku sva vedela, da bo najina, nisva pa se zavedala, da bo to odločitev, ki nama bo v veliki meri spremenila življenje. Kmalu je prišel dan prihoda in človek je težko pripravljen na to, da k njemu prihaja bitje, ki je tako drugačno od vsega videnega.

In je prišla … Suhljata, umazana, brez volje, da bi naju sploh pogledala v oči. Skočila je v prtljažnik avtomobila in se brez interesa odpeljala – ne vedoč, da se končno pelje življenju naproti. Stopnice smo premagali počasi, nato pa si je v stanovanju našla svoj prostor, ki je slučajno bila najina postelja. Zdi se nama čisto normalno, da omeniva, da sva naslednjih nekaj dni spala na kavču. Po nekaj dneh smo jo okopali, tekla je temno rjava voda … Verjetno prva po dolgih letih. Sprva je bila brez volje do življenja. Sprehajali smo se po mestu in gozdu in nekoč najbrž neustrašna lovka, se je zdaj bala že najmanjšega mestnega cucka, ki ji je na povodcu prišel naproti. Bala se je motorjev, kosilnic … Še najbolj so ji strah v kosti naganjale na videz tako nenevarne stvari, kot so plastične vrečke in cunje sredi ceste. A vedela sva, da se bodo stvari kmalu obrnile na bolje. Le nekaj časa je bilo potrebnega.

Presenetilo naju je, kako ob popolnoma tujem bitju v stanovanju, takoj začutiš njegov miroljuben odnos do ljudi. Človeku ne bi storila žalega, niti v sanjah… Nato je iz dneva v dan šlo na bolje … Prvič pomiga z repom, prvič zalaja, prvič se stisne k nama … V pol leta se je navadila skoraj na vse, po enem letu je že izgubila strah pred ljudmi in ostalimi psi. Hitro sva ugotovila, da je kljub petim letom starosti po srcu pravi otročaj. Ves čas bi se igrala, če ni drugih igrač, pa kar s svojim repom. Zunaj vsako priložnost izkoristi za tek. Neverjetno je, kako hrti uživajo v teku … in kako tečejo. Ko jo vidiš teči, ti je povrnjen ves trud, ki si ga moral vložiti - to je res prava paša za oči.

Vega je hitro postala prava ljubljenka vseh v širši družini. Tudi na ulici nas ljudje ustavljajo in ji izrekajo komplimente. Doma je skromna in nezahtevna. Nikoli za nič ne prosi, ničesar ne zahteva. Vzame le tisto, kar ji je ponujeno. Čeprav je še vedno mirna, zadržana in plašna, je, kadar je v svojem svetu pravi lovec. V veliko veselje nama je gledati, kako je postala srečna in vesela, kako se veseli vsakega sprehoda in kako ob vsakem najinem dotiku pripre oči in se nasloni ob roko.

Sprva podrejena hrtica je sedaj v pasji družbi postala prav ošabna. Malim psom ne pusti več, da jo preganjajo … Vedno mora biti ona tista, ki jih podi po travi. A s svojo nežnostjo tudi med igro navdušuje vse prisotne. Zvečer še vedno rada zaspi kar na najini postelji in kadar je tako, ji posteljo z veseljem prepustiva.
Nikakor nama ni žal vsake minute, ki jo lahko preživiva z njo, kajti, čeprav naju le nemo opazuje, s svojo skromnostjo in prisotnostjo nudi topel občutek. Postala je pravi popolni hišni ljubljenček.



Če naju kdo vpraša, ali smo imeli z njo kaj problemov, mu odgovoriva, da ne. Glede na to, od kod je prišla, iz kakšnega krutega sveta, ki ji ni namenil niti kančka pozornosti in ljubezni, so problemi, ki smo jih imeli, res nepomembni. Sedaj končno ve, kako je, če te ima nekdo rad. In kako je, če imaš lahko nekoga rad. Najbolj srečna je takrat, ko je cel njen trop (družina) na kupu in nas ima vse na očeh.

Dobran, Polona in Vega