Društvo Hrtji svet Slovenije

Podencica

odvisnež

Spol:

Sporočil: 651

Re: Društvo Hrtji svet Slovenije

« Odgovor #480 : torek, 01.10.2013 : 08:27:46 »

Za galgo MARITO nujno iščemo začasni ali stalni dom dom!
Zaželjeno je, da je začasni skrbnik hkrati tudi posvojitelj ali skrbnik hrtka in že ima doma stabilnega in nedominatnega hrta. Marita najverjetneje prihaja v Slovenijo v začetku novembra, tako da bomo takrat že potrebovali začasni dom. V kolikor menite, da bi lahko ravno Vi pomagali Mariti do boljšega življenja in jo rešiti težkega življenja v zavetišču, nam prosimo pišite na info@hrtjisvet.org.
Za Marito bomo zagotovili tudi kovinski boks, v katerem ji boste lahko uredili varno zavetje v vašem domu, pa seveda tudi briketirano hrano in po potrebi tudi veterinarsko oskrbo po predhodnem posvetu z nami.
Hvala, ker vam ni vseeno za hrtico v stiski!

Več galgini Mariti pa na naši spletni strani: http://www.hrtjisvet.org/hs/galgica-marita/

Društvo HRTJI SVET Slovenije
www.hrtjisvet.org
info@hrtjisvet.org


	Logiran

uraa

midi

Spol:

Sporočil: 2.874

Re: Društvo Hrtji svet Slovenije

« Odgovor #481 : sreda, 02.10.2013 : 17:00:17 »

Pošiljam nekaj mojih fotografij iz Scoobya, da boste dobili vtis, kako izgleda življenje psov (in drugih živali tam). Definitivno se tja še vračam(o), ker je to vsakič znova posebna izkušnja, ki mene (in verjamem, da vse ostale prostovoljke in prosotovljce) čisto začara.

Zavetišče Scooby

V njem niso samo psi in mačke - tukaj so našle dom tudi krave, koze, ovce, konji, gosi, race, kokoši, kunci, rakuni, oslički,... In kadar dobijo donacijo korenčka, je cel žur

Austin, ki je našel svoj dom v zavetišču. Vsako jutro in večer nas je prišel njegov nos v kuhinjo vprašat, če se je našel kakšen priboljšek zanj Wink

Galgico Dio smo spoznale prvi dan, ko je bila ranjena. Bila je veterinarsko oskrbljena in med vsakodnevnim pregledovanje in sprehodi smo jo uspele bolje spoznati. Je nežna, potrpežljiva, sproščena galgica in kar je za nekatere morda zelo pomembno - popolnoma ignorira mačke

Galgo Jaime - dobrovoljen, simpatičen galgo, ki je s svojo postavo in prodornim pogledom res krasen.

Navihana Arabier - psička, ki si neskončno želi človeške družbe in bližine.

Naročna galgina.

Duque, krasen, veliki hrt, ki s svojo postavo in karakterjem spominja na greyhounda. Resnično je simpatičen in te hitro osvoji.

Ligero, zelo postaven, veliki galgo, ki je v parih dneh izgubil začetno zadržanost in se popolnoma prepustil človeku. Nežen, res nekaj posebnega.

Simpatičen, razigran in navihan Felix mi je takole pridržal ''vrata'', ko sem zapuščala ogrado. Pravi gentleman, ane?

Napad galgov in galgic

Tequila, 3 leta stara galga, zelo simpatična s svojim sivim obrazekom, zna biti navihana in mirna. Idealna spremljevalka torej. Wink

Gema. Plašna in zadržana galgina, ki res rabi svojega človeka, da ponovno prične zaupati.

Zmešani Pico vabi k igri Gaetano

)

Mora. Galgica, ki je meni ukradla srce. 7-let, mirna, nežna, neskončno scartlana in pametna, da se ne zapleta v konflikte. Res, pripravljena za posvojitev. Pripravljena, da vam okupira srce in kavč

Pico meditira, da se kmalu najde dom zanj.

Marcosa, še ena nežna, mirna galgina z greyhoundovskim pridihom.

Kopanje lukenj in poležavanje v njih je pa glavno opravilo v ogradah.

Lepotci iz perimetra. Tam so krasni, lepo grajeni samci. Ki zaradi oddaljenosti njihovih ograd od centralnega dela zavetišča še toliko bolj hrepenijo po človeku Sad

Naročni Charlie

Ograda prestrašenih. Iz nje je tudi naš Azucar, ki je že našel (začasni) dom v Sloveniji. Da bi ga le oni tudi, čimprej..

Miguelin.

''Kaj fotkaš, pridi čohat!''

Pregled, če so kremplji dobro postriženi Tongue

Velikan Frutti, ki pa je prava mazica..

Podenco Pluto in njegova ušesa Tongue

Se vidimo spet, kmalu...

Hvala vsem, ki širite glas o hrtih.


	Logiran

Žužka

rad prihajam sem

Sporočil: 1.104

Re: Društvo Hrtji svet Slovenije

« Odgovor #482 : četrtek, 03.10.2013 : 19:39:51 »

Uraa in ostali objem

Teli lepotci so zame taka paša za oči in dušo, da ne vem, če bom večno zdržala brez enega. ljubezen


	Logiran

mamaF

midi

Spol:

Sporočil: 9.066

Re: Društvo Hrtji svet Slovenije

« Odgovor #483 : petek, 04.10.2013 : 00:04:53 »

O, kakšne fotke krasne Cheesy

Da bi se le vsem nasmehnila sreča Kiss

Mora in Pico, ta dva imam nekje "shranjena" že od objave fotk na FB ljubezen

Sploh Mora iz luknje ljubezen

Čimprej v nove domove, ljubčki lepi nežni! Kiss


	Logiran

Unikatne tablice in portretki

Podencica

odvisnež

Spol:

Sporočil: 651

Re: Društvo Hrtji svet Slovenije

« Odgovor #484 : petek, 04.10.2013 : 10:58:54 »

Galgo AZUCAR pa v svojem začasnem domu napreduje z neverjetno hitrostjo! Mali je brihten sto na uro, novo lepo življenje zajema s ta veliko žlico in to bo še en super hrtek, ki bo izgleda kmalu na voljo za posvojitev. Neverjetno mero odpuščanja človeku nosijo v sebi in nekateri se res odpirajo in adaptirajo zelo hitro, tudi Azucar ...

3.10.2013
Azucar gre v mesto

Moj drobižek Suki (ki vmes počasi že prepoznava svoje ime!) je kar dobro prestal enotedenske počitnice v oskrbi moje sestre. Pravzaprav si jo je ovil okrog prsta in počel traparije, ker ni bilo nobene avtoritete! Ko je moral počakati sam doma, je vneto prešnofljal (in si prinesl v posteljo) vse, kar ni bilo pritrjeno... potem se je šel pa polulat... Vsekakor teh vedenj v moji prisotnosti ni, tolk je pač pameten Ob prihodu sem bila sicer spet bav-bav, ampak to smo hitro opustili...

In tako smo se včeraj odpravili tudi v mesto! No ja, v naše mini mesto, ne bomo šli še po Slovenski v Ljubljani ravno hodit... In moral je iti sam, brez podpore drugih psov... Oooooo, kako velik svet! Frnikole na glavi so bile spet orjaške in neprestano v vrtenju, spet je kar dol lezel v počep, toliko novih stvari, toliko hrupa, pa nikjer nobene luknje za skrit!!! Ob prvem avtomobilu je že počepnil, ampak sem neizprosna, gremo na špancir. Prvi človek (ženska) je bila panika, vlečt stran... Ampak sva se hitro malo stisnila in pocrkljala in hajdi naprej. Drugi človek (zanimivo, moški) že brez problema... In tako sva naredila cel krog, sicer mu je res stresno, predvsem ker mora preveč stvari v okolici naenkrat preverjat in sestavljat, tako da sem ga bolj kot ne neprestano vlekla na povodcu. Je pa mulček glede na svojo preteklo izkušnjo pravzaprav precej korajžen fant. Če mu ne dovoliš pobegnit v prvo luknjo (kar je vedno prvi impulz), potem hitro premaga začetno paniko in kar gre naprej...

Na koncu sva hodila po pločniku ob glavni cesti, po kateri so en za drugim vozili avtomobili in je že pridno drobil zraven! Pa ob zunanjem baru smo srečali en par, tako da je bil zgolj ozek prostor in zanalašč sem ga usmerila med sebe in dva človeka, pa ni niti trznil več, je kar lepo pristopicljal skozi. Je previden in neprestano na preži (verjetno za primernimi luknjami za skrit), ampak smo se sprehajali brez vidne panike.

Je bilo pa olajšanje, ko je lahko spet v prtljažnik skočil Priden Suki, bomo še vadili.

Vsekakor pa Suki, ki je v zadnjem času najpogosteje kar Cookie (če je pa res kot en piškotek), prihaja na novo preizkušnjo v soboto zvečer, saj se bo v Celju udeležil posvojitve greyhound prijateljčkov... Čeprav domnevam, da s psi pa res nima nikakršnega problema (predvsem ga vsi dojemajo kot skrajno neogrožujoče bitje).

Za piko na i naj še povem, da sicer Suki še ne rine v človeško družbo, ampak ker točno ve, kdaj in kako se gre na sprehod, sam priteče do povodca in se pusti privezat! Napredek, ki je po ponovno videnem stanju v zavetišču (in Azucar je bil samo napotencirano tak tam), resnično AMAZING!

4.10.2013
Pri nas se dogaja na dnevni osnovi, tako da že lahko poročamo, da smo uspešno osvojili nov mejnik.

Prijetno sprehojen, najeden in nasploh zadovoljen, je Azucar včeraj, v moji bližini in ob polni razsvetljavi (je pa res mir pri nas doma, ker vsi hrti obnemorejo že zelo zgodaj in se prepustijo drnjohanju) - trdno zaspal! Spal, sanjal, v spanju lajal, smrčal in nasploh odvrgel vse zavore in panično spremljanje nevarnosti okrog sebe!!! Dokaz, da se počuti dobro, da se zna prepustit in celo zaupa okolju, v katerem je, pa čeprav je to okolje bav-bava (=človek, torej jaz).

Nasploh pa mu je tole novo udobje strašansko všeč. Je kot mala mravljica, prav vse zmaže ekspresno in po novem je prvi v kuhinji, ko se pripravlja hrana (kar ni lahko, prehiteti moja dva kontejnerska požeruha) in res veselo repka in poskakuje od veselja, da je spet skleda na vrsti (še vedno očitno čudo vseh čudes, da se kar dvakrat na dan polna skleda magično postreže!). Ko je čas za it ven lulat, pa magari v današnji mraz ob pol šestih (Caracol mi je spet podaril ignorantski zabodeni pogled, naj kar sama ven hodim) ali sredi večernega spanja, je prvi navdušeno pokonci in ob meni in lepo počaka, da se pripne (absolutno pozna svoj zeleni povodec in ve, da moram nekaj okrog njega naredit, preden se bo šlo ven). Na trenutke že butne ven njegova igriva narava, tako da sem povsem prepičana, da se pod lupinico strahu skriva en poskočen in razigran galgec...

Ni kaj drugega reči, kot da je Suki pozitivno presenečenje prve vrste! In tako neverjetno malo je bilo potrebno...

FOTOGRAFIJE AZUCARJA LAHKO VIDITE TUDI NA NAŠI SPLETNI STRANI: http://www.hrtjisvet.org/hs/galgo-azucar/

Društvo HRTJI SVET Slovenije
www.hrtjisvet.org
info@hrtjisvet.org


	Logiran

Desobediencia

živim tukaj

Spol:

Sporočil: 3.488

Re: Društvo Hrtji svet Slovenije

« Odgovor #485 : petek, 04.10.2013 : 20:33:16 »

Ful vas je lepo brat, srecno


	Logiran

uraa

midi

Spol:

Sporočil: 2.874

Re: Društvo Hrtji svet Slovenije

« Odgovor #486 : ponedeljek, 07.10.2013 : 12:29:32 »

V soboto je bil še en poseben dan za greyhounde in lurcherje iz Irske, za vse posvojitelje in za društvo Hrtji svet. Posvojitev in vse, kar se je pred tem dogajalo je na način, kot zna le ona, opisala naša Blažka

''Sobota ... za večino je bil včeraj navaden, siv dan. Jaz pa sem se že navsezgodaj prebudila z občutkom vznemirjenja v prsih, kajti s Sebastijanom sva odhajala na prav posebno misijo ... Misijo je mogoče. Rešiti življenja greyhoundom in lurcherjem ... jim najti tople domove in jih pripeljati v Slovenijo. Sicer sva midva celotni zadevi dodala le piko na i, ampak verjemite, da občutek sreče ni zaradi tega nič manjši. Ko pripelje kamion iz Irske... se odprejo stranice, v kletkah se začnejo premikati kožuščki, opaziš poglede radovednih oči ... takrat se v telesu sproži eksplozija čustev, sreče, veselja ... nepopisno ... spet potrditev, da društvo dobro dela ... da se splača.

Od začetka ... najprej je bilo potrebno v avto naložiti vse donacije, ki smo jih v akciji zbralii za naše irske pasje prijatelje. Škatle so bile sicer malo mokre, kajti Koogy se je ob njih slinil na vsakem svojem mimohodu, obvohaval priboljške in s pogledom skušal doseči, da bi se kakšna vrečka sama od sebe odprla. Na njegovo veliko žalost ni imel te sreče. Ko je pripeljal Sebastijan še štajerske donacije, se je avto čisto napolnil, česar sva se zelo razveselila. In čas je, da greva na pot dolgo 500 kilometrov.

Dogovorila sva se, da bom tja vozila jaz, on pa bo prevzel tehnični del (garmin, fotoaparat, gsm). In prvo opozorilo ... ne zanašajte se popolnoma na tehniko, kajti lahko zataji ... tako se je zgodilo z najinim garminom ... no, v bistvu ni zatajil on, ampak stik pri njegovem napajanju v avtu. Tehnični inženir se je sicer zelo potrpežljivo trudil z njim, mu nežno prigovarjal, skušal razložiti, da naj sodeluje, da ga potrebujeva ... pa nič ... totalna ignoranca ... nato mu je dal nekaj časa, da v miru razmisli (garmin) o svojem nedopustnem vedenju in trmi, ki ni na mestu in se odločil, da ga bo zopet preizkusil čez 200 kilometrov. Ampak garmin se ni omehčal in zato sva se odločila, da ga za kazen zapreva v temno torbico, ker itak ga tako sposobna in izkušena šoferja ter svetovna popotnika, kot sva midva ne potrebujeva.

Vožnja skozi Avstrijo nama je dala misliti, da se včasih prav neupravičeno jezimo na naš Dars, ki ima to lepo navado, da popravlja ceste najraje v času največje gneče na cesti ... kot izgleda tako morajo delati (morda je to neko pravilo), kajti sobotna gneča se tudi cestnim podjetjem v Avstriji zdi kot ustvarjena za zaporo prometnega pasa na avtocesti. In sva se počasi peljala ...

Malo pred prečkanjem meje s Češko sva sklenila, da se približava državi v katero prihajava še bolj in zato sva si malo prilagodila tudi imeni ... Sebastijan je postal Janžek, jaz pa Blažika. Takoj sva se počutila bolj domače, kar je nekako v redu, kajne?

Vožnja je potekala tekoče, sicer je bilo skozi center Brna malo gužve, ampak če si ravno v neki drugi državi se ne boš peljal po avtocesti ali obvoznici mimo glavnega mesta (neee, nisva zalutala, ker garmin ni delal, res no, namerno je bilo

, ampak si boš ogledal znamenitosti, preučeval njihov cestni režim in podobne stvari. Tudi pot do 40 kilometrov oddaljenega mesta, kjer je najavljen prihod greyhoundov se boš peljal po lokalnih cestah. Le tako namreč začutiš državo, skozi katero se pelješ. Pa ugotovila sva naslednje ... obstaja česnak, novi češnak in pravi češnak ... evo ... če bi se peljala po avtocesti sploh ne bi opazila, da je pravi česen, ki ga prodajajo ob cesti tisti, ki je lepši. Torej ... na češkem vedno kupite pravi češnak. Še nekaj ... vem, da večina med vami to že ve, pa vendar ... Čehi imajo svoj kip svobode ... sredi krožišča v Vyškovu, sicer boginja svobode v rokah ne drži ognja, ampak črko N ... žal nisem mogla nikjer ustaviti, da bi Janžek skočil iz avta in se podrobneje pozanimal o stvari ... mogoče drugič. In še ena zelo pomembna stvar ... naše in češko štetje nekje prihaja do razkrižja ... torej ... vedno moraš dodati eno številko več ... če povprašaš za pot in ti rečejo, da zavij desno drugo ulico, to pomeni tretjo ulico ... če ti rečejo četrto, moraš obvezno zaviti peto ... saj ni zakomplicirano, ko to enkrat veš.

Potem sva prispela na cilj ... no, vozila sva se v radiju 100 metrov od njega ... seveda le zato, ker sva si želela ogledati še njihovo arhitekturo, enosmerne in slepe ulice, ter hiše brez številk.

Zbirno mesto ... predaja donacij ... z Janžekom sva prijela vsak svojo škatlo in jo postavila poleg ostalih donacij ... tako do bili veseli, srčno so se zahvaljevali, ko pa so videli, da iz avta jemljeva še eno škatlo, pa še eno, pa še .... sploh niso mogli verjeti, da sva pripeljala toliko priboljškov, konzerv in briketov. Še enkrat najlepša hvala vsem, ki ste donirali.

In potem čakanje ... prihod kamiona iz Irske je bil predviden ob 15h, pa je bila že 16h, pa 17h ... ljudje so čakali, nestrpni, ampak prav nič nervozni, vsi so bili prijazni. In končno ... okoli 17.30h ... nak kamion ... naši psi ... to je tisto, kar sem opisovala na začetku ... resnično izjemen trenutek življenja ...

Najprej je izstopil prelep saluki mix Abe ... čisto malo preplašen, ampak že po prvem objemu se je nehal tresti in je radovedno pogledoval naokoli ... pa pit vodo, pa lulat, pa prevohat okolico ... voznik iz Irske Ian je povedal, da ga kličejo Boss ... Boss Abe ... ker ima rad vse pod kontrolo. Za njim je izstopila Dina ... čudovita črna greyhoundica ... mirna, radovedna, samozavestna ... Janžek je pozneje povedal, da se je prav ustrašil zanjo, kajti medtem, ko je prevzemal še Elkie, se mu je moški, ki je stal ob njem ponudil, da prime Dino in jo popelje naokoli ... ko jo je Janžek spet želel vzeti nazaj in mu je po angleško dopovedoval, da pomoči več ne potrebuje, se je moški še vedno trdno oklepal njenega povodca, prikimaval, govoril:"Yes, yes.". a spustil jo ni in ni.

Naslednja se je prikazala graciozna, krasna črna Elkie. Mlada, navihana damica. Se je odločila, da bo kar takoj preverila, če ima društvo Hrtji svet sploh primerne ovratnice za hrtje vratove ... nekajkrat je skočila v zrak, kot znajo hrti, zasukala vrat, ampak ... ja ... ovratnice so primerne in hrt ne more pobegniti, kajne Elkie?
In nazadnje je prišla še Ema ... mlada whippetka ... lepa, nežna, mehka, topla (preverjeno, ker mi je ves čas nazaj ležala v naročju).

Še veterinarski pregled, urejanje papirjev, lulanje, kakanje, kratki sprehod in pripravljeni smo za odhod .

Boss Abe se je odločil, da bo vozil namesto Janžeka, zato se je takoj namestil na voznikovem sedežu ... ker je videl, da to ne bo šlo, je poskusil biti vsaj sovoznik ... na koncu je pristal na zadnjih sedežih, Elkie in Dina v prtljažniku, Ema pa na mojih kolenih. Najprej so vsi radovedno zrli skozi okna, ko pa se je avto začel premikati, jih je zdelala utrujenost, v trenutku se je zadaj vse pomirilo in zaspali so. Vsakih nekaj časa se je prikazala kakšna črna glava, preverila kje smo in čez trenutek jo ni več bilo na vidiku. Ko smo se peljali mimo Dunaja se je Elkie sunkovito dvignila pokonci:"Kje pa smo ... aja ... Dunaj ... no, to mesto me ne zanima ... seveda pa ne bom imela nič proti, če bo kdaj predme padel kakšen dunajski zrezek." ... in utrujene oči so se zopet zaprle. Boss Abe ... no, s Sebastijanom (seveda sva v Avstriji spet prevzela najini imeni) sva ugotovila, da mu bolj pristoji naziv Don ... torej Don Abe je vsake kvatre le odprl eno oko, na hitro prečekiral situacijo in nazaj zaspal. Dina si je kljub utrujenosti vzela nekaj časa in si snela nagobčnik ... punci se je namreč zdelo precej zamalo, da ga mora imeti tudi ona, ki je najbolj skulirana in najmanj glasna med vsemi. Ema je dremuckala, se pretegovala, mi delila lubčke, pridno spuščala golobčke, vsakih nekaj časa zavzdihnila od vsega hudega in večino časa prespala. Da Sebastijan ne bi bil prikrajšan je stegnila proti njemu tačke in položila skoraj čisto na njegovo nogo glavo, da jo je lahko božal tudi on.

Slovenija ... še zadnji čisto kratek postanek, da si pretegnemo noge ... Sebastijan je stal pred avtom ... še ne minutko, ko je Elkie spet vzela stvar v svoje tačke ... zopet njena lepa črna glava ... in kako je zalajala direktno v Sebastijana:"Ej, kaj pa tebi ni jasno, da stojiš zunaj? Mene čakajo. Vozi, Miško."

23.30h ... prihod na zbirno mesto v Celje. Posvojitelji, člani društva, vsi, ki so pomagali pri transportu. Prvi dotiki psov, božanje, objemi ... sreča psov, ki so končno prišli domov in posvojiteljev, ki so dobili novega družinskega člana.

Domov prihov v zgodnjih jutranjih urah ... mrcini, ki sta takoj pritekli ... veseli in s stotimi vprašanji ... Zoya:"Kje si bila, s kom, po kateremu psu dišiš?" in Koogy:"Kaj ste jedli in kam za vraga si odnesla tiste priboljške, kooooomuuuu?"

In nov dan ... nedelja ... novi čudoviti greyhoundi za posvojitev ... poglejte si njihove profile na naši spletni strani in razmislite ... morda ravno razmišljate o novem prijatelju ... v greyhoundu, boste našli najbolj zvestega. Posvojite greyhounda ... z Janžekom pa obljubljava, da vam jih bova pripeljala v Slovenijo. Elegantne, čudovite, nežne greyhounde. Srečne ... ker živijo.

Iz vsega srca se zahvaljujemo vsem, ki ste nam omogočili še eno uspešno posvojitev ... ŠKD Celei, (še posebno Karmen in Marcelu), ki so nam nesebično odstopili prostor za posvojitev hrtov - http://skd-celeia.si/, Metki Potočnik za velikodušno doniranje paketkov pasjih briketov Prolife - http://www.prolife-pet.si/newtrition.html#, Lucie iz češke organizacije za pomoč hrtom, šoferju Ianu, ki je varno pripeljal hrte do prevzemnega mesta, članom društva Hrtji svet Slovenije, ki so z veliko dobre volje angažirano pomagali pri posvojitvi, vsem, ki ste donirali hrano in ostale stvari za hrte, ki so še v zavetišču na Irskem in seveda prav vsem ljudem dobrega srca, ki nas vedno nesebično podpirate pri našem delu. Hvala posvojiteljem, ki ste odprli vrata svojega doma in medse sprejeli novega pasjega družinskega člana.

Skupaj zmoremo ... in gremo naprej. Prisrčna hvala!''

Društvo HRTJI SVET Slovenije
www.hrtjisvet.org
info@hrtjisvet.org

Nekaj prvih utrinkov iz Češke je spodaj, fotke iz posvojitve pa še prihajajo..

Transportni boksi v kombiju, da jim je kar se da udobno na dolgi poti iz Irske..

Zbrane donacije!

Abe, ki bo delal družbo lurcherki Didi Cheesy


	Logiran

luna7

midi

Spol:

Sporočil: 7.656

Re: Društvo Hrtji svet Slovenije

« Odgovor #487 : ponedeljek, 07.10.2013 : 13:57:09 »

Samo to bom povedala, da je Didi našla svojega deca. Kiss

Na njega ni niti enkrat zarenčala... Cheesy


	Logiran

uraa

midi

Spol:

Sporočil: 2.874

Re: Društvo Hrtji svet Slovenije

« Odgovor #488 : ponedeljek, 07.10.2013 : 14:00:42 »

Citat: luna7 , ponedeljek, 07.10.2013 : 13:57:09

Samo to bom povedala, da je Didi našla svojega deca. Kiss

Na njega ni niti enkrat zarenčala... Cheesy


	Logiran

Podencica

odvisnež

Spol:

Sporočil: 651

Re: Društvo Hrtji svet Slovenije

« Odgovor #489 : ponedeljek, 07.10.2013 : 14:35:35 »

luna7 ...jaz pa mislim, da je Didi kar zavohala, da prihaja Abe iz istega zavetišča. Wink

Jaz samo upam, da se bo Abe hitro sprostil in ga kmalu več ne bo strah ljudi. Ob takšni podpori Didike in ob tako skuliranih posvojiteljih, me sploh ni strah, da ne bo ekspresno hitro napredoval. Wink

Je pa kar konkreten dec tale Abe, a ne ... Cheesy


	Logiran

luna7

midi

Spol:

Sporočil: 7.656

Re: Društvo Hrtji svet Slovenije

« Odgovor #490 : ponedeljek, 07.10.2013 : 14:52:03 »

Upam, da ne bo "posvojil" njenih groženj novim (starim Roll Eyes

) psom. Z mojo Boni sta sicer prijatlci (seveda, po uvodnem grozilnem pozdravu), predvsem znata dobro nastopat kot odličen "grozilni tim" Roll Eyes

Ampak, itak jima ne nese daleč, ker je Boni privezana...hehe Evil

Pa še "grozilno" mamo mata vedno za hrbtom. Abi, upam, da jih bo razgnal, babe tečne... Konkreten dec z nežno dušico. Kiss

Že vidim, kako bosta norela! Lep pesjan je!


	Logiran

mamaF

midi

Spol:

Sporočil: 9.066

Re: Društvo Hrtji svet Slovenije

« Odgovor #491 : ponedeljek, 07.10.2013 : 15:16:24 »

Ooo, kako lepa reportaža, čist sem ganjena Kiss

Blažika in Janžek objem

Srečno tokrat vsem "angleško govorečim" hrtkom ljubezen

Luna7, a bi ti lahko malo podnapisov za nas, tablontne, naštimala Wink

A se je kdo na novo "priženil" v vašo (bratovo) familijo slučajno? Wink


	Logiran

Unikatne tablice in portretki

luna7

midi

Spol:

Sporočil: 7.656

Re: Društvo Hrtji svet Slovenije

« Odgovor #492 : ponedeljek, 07.10.2013 : 15:22:35 »

Citat: mamaF , ponedeljek, 07.10.2013 : 15:16:24

Luna7, a bi ti lahko malo podnapisov za nas, tablontne, naštimala Wink

A se je kdo na novo "priženil" v vašo (bratovo) familijo slučajno? Wink

Bom povabila na norenje za Bežigradom, da se "spoznate". Wink

Samo, pozabite, da Didi renči (zdaj samo še z dušilcem), pa bo vse ok. Wink


	Logiran

Podencica

odvisnež

Spol:

Sporočil: 651

Re: Društvo Hrtji svet Slovenije

« Odgovor #493 : sreda, 09.10.2013 : 09:35:05 »

GALGA MARITA NUJNO IŠČE STALNI ALI ZAČASNI DOM!!!
V obeh primerih se v primeru interesa za njenio skrbništvo opravi temeljit predposvojitveni postopek, z obiskom in pogovorm na vašem domu! Izbrali bomo primeren in najustreznejši stalni ali začasni dom in zato prosimo za potrpežljivost, saj bomo prav sleherni interes preverili in se šele nato odločili kam bi lahko Marita tudi šla.

..:MARITA:..

Spol: samička
Ocenjen datum rojstva: 2008
Barva: črna brindle z belo zaplato
Št.čipa: 941000014475241

Marita je drobna temno brindle galgina. V zavetišču je vse od januarja in življenje ji ni prizanašalo ne prej in ne zdaj. Ta plaha punčka si želi samo miren dom, varno zavetje svojega človeka in veliko ljubezni.
Tukaj je namreč v nenehni paniki in stresu, saj jo kot zadnjo na lestvici vsi grizejo.

Vsak dan najdem novo rano, ona pa, ko stopim v ogrado priteče k meni in ob tem pogleduje ali ji kateri od galgov sledi in od strahu lula. : ((( Tako težko shaja v zavetišču, da ji res urgentno iščemo dom, kjer bo imela samo svojega človeka, ki ji bo pomagal spoznati tudi lepšo stran življenja. Marito je res težko gledam, ko panično beži pred vsemi in njen krik strahu pred ostalimi galgi se zareže v srce.

Marita si tako želi zaupati v življenje, tako zelo hrepeni po človeški bližini, a si ne upa blizu, ker nikoli ne ve od kod spet pride "klofuta" od drugega psa iz ograde.

Marita je opravljala test v odnosu do mačk. V tem trenutku se Marita izven ograde še boji in je zadržana, zato jo je treba kar malo poriniti naprej, da hodi na povodcu. Ampak to je normalno zanjo, saj je zavetišče za Marito stresno okolje. Ko namreč v zavetišču pes stopi iz ograde, se iz sosednjih ograd vsuje pasji lajež, nekateri od teh predstavlja tudi resno grožnjo za psa izven ograde, ...Marita pa se, zaradi prejšn,ih napadov in urgizov drugih psov v zavetišču, skoraj vseh psov boji (razen teh psičk s katerimi sedaj sobiva v manjši ogradi zavetišča). Ravno zato jo je potrebno odpeljati iz neusmiljenega in glasnega zavetiščnega življenja.

Do mačk se je izkazala povsem nezainteresirana, niti kanček nagona, da bi jih preganjala, niti ni v njih lajala, niti jih ne želi loviti. Zato predvidevamo, da bi se lahko ob pravilnem uvajanju posvojitelja na življenje z domačo - notranjo mačko, Marita lahko lepo navadila in tudi brez problema sobivala.

Za več informacij in možnosti stalnega ali začasnega skrbništva nam pišite na info@hrtjisvet.org.

Društvo HRTJI SVET Slovenije
www.hrtjisvet.org
info@hrtjisvet.org


	Logiran

uraa

midi

Spol:

Sporočil: 2.874

Re: Društvo Hrtji svet Slovenije

« Odgovor #494 : sreda, 09.10.2013 : 22:54:24 »

Gizmo že (predolgo) išče svoj dom.

Javljanje njegove začasne skrbnice iz 29.8.2013

Kako je kaj z Gizmom?

Ubogljivost in šolanje:

Še vedno pridno hodiva v Citydog pasjo šolo, kjer sva s pomočjo ga. Alenke Spazzapan napredovala do te mere, da lahko obiskujeva skupinsko vadbo, kjer Gizmo ob petih, šestih psih (tudi majhnih cufkastih) vseeno ohrani mirno kri in naredi vse vaje. Ključno je, da ima ob sebi vodnika z jasnimi navodili. Rad uboga in ne trmari, trenutno ukinjava priboljške kot vzpodbudo za vaje. S skupnimi močmi sva z ga. Alenko dosegli, da več ne renči in laja ob neznanem psu, kar je bil v izhodišču glavni problem.

Tudi doma in na sprehodih delava vaje za poslušnost in pozornost, skozi mesto gre brez problema. Če so bili včasih glavni stresor psi, je sedaj na plano prišla težavica: malenkost ga je strah kolesarjev in avtomobilov, ampak gre vseeno mirno mimo. Ni povsem prepričan, da ga ne bodo povozili. Še vedno nama pa delajo probleme spuščeni psi, ki se zaganjajo v Gizmota, tako da prosim imejte pse na vrvici!

Gibanje:

Dnevno opraviva tri sprehode, eden (ali dva) sta daljša (1, 2h), kjer je v gozdu in naravi na dolgi vrvici. Gizmo res obožuje gibanje in je vedno za akcijo. Tudi teče zelo rad, zato se parkrat na teden odpravimo do pasjega parka ali košarkaškega igrišča, kjer teče kot zmešan in na plano pride njegova greyhound kri. Igrivo stanje s pridom izkoristim za kakšno vajo ali dve, tako da naredi prostor ali pridi.

Obvezno ga je sprehajati na povodcu, ker ima močen nagon in v njegovih očeh je vse plen, vse bi rad lovil. Listek, ki ga je premaknil veter, golob, majhen cufkast kužek, mačke, ipd. Si premisli, ko mu prepovem, ampak takšni so pač hrti.

Doma je umirjen in leži na svojem prostoru.

Kakšen lastnik bi bil zanj primeren?

Nekdo, ki ima dovolj časa, da bo Gizmovo šolanje nadaljeval in poskbel, da bo Gizmo dnevno dobil dovolj gibanja. Posvojitelj mora biti odločna oseba, ki se zaveda kako pomembna je pri psih načelnost. Človek, ki bo sposoben Gizmota spravit v mirno stanje, prepoznati zgodnje znake stresa pri psu in mu bo dal vedeti, da je ob njem vedno varen in da mu lahko zaupa.
Prav tako Gizmo ni navajen biti predolgo sam, saj ima rad družbo človeka. Nima problema z otroci, edino zaradi velikosti bi moral biti pod nadzorom.

Kje lahko spoznam Gizmija?

Gizmova prednost je, da se nahaja v začasnem skrbništvu v Ljubljani in ga lahko spoznate oz. greste z nama na sprehod. Če razmišljate o posvojitvi ali sprehodu z njim in njegovo začasno skrbnico nam pišite na info@hrtjisvet.org

Društvo HRTJI SVET Slovenije
www.hrtjisvet.org
info@hrtjisvet.org


	Logiran

Strani: 1 ... 28 29 30 31 32 [33] 34 35 36 37 38 ... 85 Gor

mojpes.net | Kajin kotiček | zaščita živali in razno | Društva za zaščito živali | Tema: Društvo Hrtji svet Slovenije

« nazaj naprej »