Prosimo podprite Deklaracijo 0006/2013Na naše poslance v EU parlamentu smo naslovili naslednje pismo:
Spoštovani poslanci!
Prosimo, vzemite si pet minut vašega cenjenega časa in prisluhnite spodnjemu tekstu.
Smo društvo za pomoč hrtom v stiski - društvo Hrtji svet Slovenije!
Smo prostovoljna skupina ljudi. Vsak s svojim delom, s svojimi obveznostmi, družinami. Vsi gojimo ljubezen do živali, še zlasti pa smo s srci osredotočeni na žalostno situacijo tekaške industrije velikih angleških hrtov (greyhoundov), lurcherjev in lovskih španskih hrtov (galgov) ter ibiških psov (podencov), ki prav tako služijo lovskim namenom. Slovenska ekipa za pomoč hrtom v stiski je pričela s svojim delom leta 2005. Osnovni namen le-te je iskanje novih in ljubezni polnih domov odsluženim greyhoundom, galgom, lurcherjem in ostalim hrtom, ki večinoma prihajajo z Irske in iz Španije. V času našega delovanja smo si nabrali nemalo izkušenj, želja po pomoči tem nežnim in ljubeznivim živalim pa vselej ostaja naše vodilo. Danes smo ponosni, da smo ustanovili društvo za pomoč hrtom v stiski, imenovano Društvo Hrtji svet Slovenije. V svetu je registriranih mnogo organizacij za pomoč hrtom, saj je sama tematika globoko zakoreninjena v kulturo in tradicijo določenih narodov. Organizacije nosijo raznolike zadolžitve – od azilov, ki hrte sprejemajo v svoje zavetje, do društev, ki psom iščejo nove domove po svetu. Prav tako se ekipa prostovoljcev našega društva, vsako leto - vsaj dvakrat letno odpravi v zavetišče opravljati prostovoljno delo, da vsaj malo pripomoremo in pomagamo s svojim delom olajšati življenje tem ubogim psom v zavetiščih.
Naj vam samo okvirno predstavimo to veliko problematiko hrtov v Španiji, v Veliki Britaniji in na Irskem.
V začetku 80-ih let prejšnjega stoletja in po vstopu Španije v Evropsko unijo (1986) se je ekonomski položaj v državi izboljšal in mnogo ljudi si je kupilo stare podeželske hiše s posestvi, podeželski ljudje pa so iskali možnost za izboljšanje svojega položaja. Ti skupini ljudi sta iz ljubezni do lova ponovno začeli vzrejati galge, obdržali pa sta tudi tradicijo obešanja psov ob koncu lovske sezone oziroma – v modernejši različici –prepustitev psov cesti ali zavetiščem, ki NISO podprta s strani države in so ponavadi v celoti odvisna od donacij dobrih ljudi. Tudi v 21. stoletju se kljub modernizaciji in napredku življenje lovskih galgov in podencov ibicencov ni bistveno spremenilo ali izboljšalo. V njihovi državi sicer obstajajo takoimenovane perrere, ki so podprte s strani države in jih "oglašujejo", da poskribjo za te zavržene galge, vendar je realnost povsem drugačna, saj v teh perrerah galge ponavadi slabo oskrbijo, ne zagotovijo jim niti osnovnih življenskih pogojev, po večini pa so, v kolikor jih ne rešijo prej omenjena zavetišča, v roku 14 dni tudi zagotovo usmrčeni (nekateri celo ne na human način, ampak jih zastupijo s podganjim strupom!). S pomočjo perrer v Španiji, njihova država sicer delno obladuje problem preveč galgov in podencov tako, da se na tisoče neželjenih, povsem zdravih psov, ki so bili vzrejeni zgolj za zabavo človeku, dobesedno znebijo v teh perrerah in tako pravi osnovni problem - "Zakaj sploh toliko galgov?", enotanvo pometejo pod preprogo in javnost zavajajo, da pri njih problematike galgov in podencov sploh ni. Dejstva in situacija na terenu dokazuje nasprotno, vsako leto je problem večji in vse več ljudi povzdiguje svoj glas, da naj se te grozote vendarle zaustavijo!
Večina lovskih psov v Španiji je vzrejena na pasjih farmah, kjer pogosto živijo v grozljivih higienskih razmerah, tako brez primerne zdravstvene oskrbe (niso cepljeni, tretirani proti zajedavcem, itd.) kot tudi primerne prehrane. Psi pogosto tudi niso tetovirani in mikročipirani, tako tudi o lastnikih ni nobene uradne identifikacije. Španski lovci, imenovani galguerosi, in cigani, imenovani gitano, svojih galgov in podencev ne tretirajo kot hišne ljubljenčke, ampak zgolj kot orodje za dosego njihovega cilja – zmago in denar!
Večinoma galguerosi in gitani svoje pse zadržujejo v kleteh, podzemnih bunkerjih, barakah, majhnih kletkah, privezane za drevo brez zatočišča. Pogosto so prostori, kjer jih zadržujejo, na izoliranih mestih, oddaljenih stran od ljudi in naselij. Pse obiskujejo enkrat do dvakrat tedensko, in če jih hranijo, jih hranijo z ostanki hrane, suhega kruha ali trupli piščancev. Največkrat pa so dobesedno sestradani. Včasih celo pozabijo nanje oz. jih namerno zapustijo, kar pomeni za njih zagotovo počasno in grozljivo smrt.
Španske dobrodelne organizacije ocenjujejo, da je vsako leto ob koncu lovske sezone zavrženih okrog 50 tisoč lovskih psov. Koliko jih je dejansko, ne ve nihče! Psi, ki so rešeni in pripeljani v zavetišča, so bili največkrat prepuščeni cesti, privezani na tire, pretepeni, povoženi na cestah ali obešeni, rešeni iz perrer. Pogosto so na smrt shirani, z v kožo zažrtimi vrvmi in s polomljenimi kostmi, ter kažejo očitne znake travm zaradi pretepanja in mučenja s strani človeka. V zavetišču se znajdejo celo psice z legli in mladiči, starimi do treh mesecev.
Problematika galgov je nazorno prikazana tudi v tem video posnetku (prosimo poglejte posnetek do konca):
http://youtu.be/JtYn1dnJwME Tudi v Veliki Britaniji in na Irskem se velikim angleškim hrtom ne godi bolje! Namen tekaške industrije je samo eden: DOBIČEK. Mogotci v samem vrhu tekaške industrije to dejstvo sicer vztrajno zanikajo in tekaško industrijo v javnosti predstavljajo idealizirano, a žal je sama realnost daleč stran od podobe, ki jo želijo prikazati. Nenadzorovano širjenje tekaške industrije v 20. stoletju je povzročilo ogromno število vzrejenih greyhoundov in s tem tudi smrt več kot 10.000 nekonkurenčnih hrtov letno. Prevladuje miselnost, da je njihova smrt sprejemljiva, če je le v korist dobička.
Nekaj dejstev o življenju tekaških greyhoundov:
• Večino dneva (od 18 pa tja do 23 ur) preživijo v svojih kletkah, ki so zelo majhne. Tako majhne, da se včasih hrt v njej ne more niti vzravnati ali pošteno obrniti. Običajno so lesene, kar še dodatno otežuje vzdrževanje higiene. Na tleh imajo običajno postlan razrezan časopisni papir ali celo kakšno tanko preprogo. Zgodi se tudi, da v kletko nastanijo celo po dva hrta skupaj in jima nadenejo nagobčnike, da ne bi prišlo do poškodb. Zaradi takšnih življenjskih razmer so velikokrat polni bolh in klopov.
• Za opravljanje potrebe jih 3-4 krat na dan v majhnih skupinah peljejo iz kletk.
• Hranijo jih z mehko hrano, zato so njihovi zobje običajno v slabem stanju, saj praktično nič ne grizejo. Ker zobje svoje funkcije ne opravljajo, tudi ni prisotnega samočiščenja.
• Greyhoundi so čustveni, družabni in občutljivi psi, na katere zelo vplivajo spremembe v njihovem okolju. Zaradi načina življenja in številnih transportov na tekme so podvrženi stresu, kar vpliva tudi na njihov imunski sistem, ki je oslabljen.
• Kadar se hrti pri treningu ali na tekmi poškodujejo, se jih običajno ne zdravi, ampak jih raje kar usmrtijo, saj bi njihovo zdravljenje lastnike preveč stalo. Manjše poškodbe, kot so zlomljeni ali amputirani prsti, zlomljene kosti v gležnju ter notranji in zunanji paraziti, pa ostanejo nezdravljene.
• Greyhounde se na tekme prevaža tudi v oddaljene kraje in ti transporti niso vedno njim prijazni. V poletnem času se velikokrat zgodi, da zaradi neprimernega transporta hrti prispejo na cilj popolnoma dehidrirani ali pa na poti celo doživijo toplotni šok, katerega posledica je največkrat tudi smrt.
Mladički se skotijo v večjih psarnah (lahko bi rekli kar farmah) hrtov in živijo v malo večjih kletkah, kjer jih socializirajo. Pri starosti treh mesecev dobijo tetovaže v obe ušesi, v eno uho tetovirajo njihov datum skotitve, v drugo pa zaporedno številko iz registra. Zelo hitro jih začnejo spodbujati k teku in kmalu jih seznanijo z mehansko umetno vabo in z lovom nanjo. Naučijo jih štartati iz štartnega boksa in tega, da jih pri teku ne smejo zamotiti drugi psi ali okolica. Celotno obdobje treninga traja dve leti, nato pa ocenijo, kateri izmed njih so resnično toliko perspektivni, da lahko pretečejo celotno progo brez distrakcij v zadovoljivem času. Le tisti dovolj hitri dobijo licenco za tek. Vsi ostali, ki so prepočasni ali poškodovani, so žal višek, ki je usmrčen ali zavržen, v najboljšem primeru pa posvojen.
Kam izgine skoraj 12.000 mladičkov do tretjega meseca starosti?
Večina greyhoundov (75 %), ki tekmujejo v Angliji, prihaja iz Irske. V Angliji je trenutno 28 tekaških stez z licenco ter približno 20 tekaških stez brez licence, na Irskem pa obratuje okrog 20 stez. Da lahko hrti tekmujejo na tekaških stezah, potrebujejo licenco za tek. Licenco pridobi le okrog 11.000 greyhoundov letno. Od 28.000 greyhoundov vpisanih v register jih licenco pridobi manj kot polovica. Recimo, da jih na dirkalnih stezah brez licence tekmuje še 2.000, kar znese 13.000 greyhoundov.
Kje je teh 15.000 greyhoundov brez licence?
Čeprav se vsako leto upokoji okoli 10.000 greyhoundov z licenco, jih nov dom po končani karieri najde le približno 3.500. Ker pa se evidenca vodi zelo površno in brez pravega reda, najbrž tudi številka 3.500 ni realna. Sem so všteti le upokojeni hrti z licenco.
Če malo povzamemo številke: od letno skotenih 40.000 greyhoundov v Angliji in na Irskem licenco za tek pridobi le 10.000 hrtov. Letno imamo primanjkljaj 30.000 hrtov! Te številke veljajo le za Anglijo in Irsko.
Prosimo poglejte si video, ki prikaže realnost tekaških greyhoudnov (prosimo poglejte do konca):
1. del:
http://youtu.be/U2zlPSAxJ3s 2. del:
http://youtu.be/gSprH6vB8iE V naprej dogovorjene tekme in uporaba nedovoljenih substanc na hrtih, tudi kokaina ...
1. del:
http://youtu.be/4gUy9gp4JJw 2. del:
http://youtu.be/qKFrymp6yUw 3. del:
http://youtu.be/oZsW8U27ISs Opravičujemo se, če ste ob vseh teh podrobnostih in resničnem življenju galgov, podencov in greyhounov, ki so tretirani zgolj kot orodje za dosego človeškega cilja - zmaga in denar!, v Evropi šokirani, a priznajmo si vsi skupaj, da se kaj takšnega ne bi smelo dogajati. To bi morali preprečiti!
Zato vas zavoljo hrtov, ki vsako leto trpijo in zavoljo tistih, ki niso med tisto peščico srečno posvojenih povsod po Evropi, tudi v Sloveniji, prosimo, da kot evropski poslanci podprete Deklaracijo 0006/2013, ki je dostopna na tej povezavi:
http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef=-%2F%2FEP%2F%2FNONSGML%2BWDECL%2BP7-DCL-2013-0006%2B0%2BDOC%2BPDF%2BV0%2F%2FEN Naj vsem nam ne bo vseeno za boljši jutri živali, tudi za hrte, ki so v 21. stoletju in sredi t.i. civilizirane Evrope, na žalost še vedno mučeni in izkoriščani s strani človeka! Naj bo enkrat za vedno konec trpljenja hrtov! Bodimo boljši ljudje, bodimo proti izkoriščanju teh nemočnih hrtjih bitij!
HVALA, ker vam ni vseeno za njih. Bodite tudi VI njihov glas!
Več o našem prostovoljnem delu in o naših aktivnosti pa si prosim preberite na naši spletni strani:
www.hrtjisvet.org.
Poslano na:
romana.jordan@europarl.europa.eu tanja.fajon@europarl.europa.eu jelko.kacin@europarl.europa.eu mojca.klevakekus@europarl.europa.eu zofija.mazejkukovic@europarl.europa.eu alojz.peterle@europarl.europa.eu ivo.vajgl@europarl.europa.eu milan.zver@europarl.europa.eu Prosimo tudi vi pošljite svoj poziv našim poslancem! Hvala, ker vam ni vseeno. ___________________________________________________________________________________________________
_________________________
Ivo Vajgl se je že prijazno odzval našemu klicu na pomoč in, da naj podpre predlog, ki bi enkrat za vedno končal trpljenje hrtov!
Hvala v imenu hrtkov! Upamo, da mu bodo sledili tudi drugi naši poslanci v EU parlamentu.
Ga citiramo:
"Podpisal predlog "Pisne izjave o takojšnjem prenehanju mučenja hrtov in slabega ravnanja z njimi v Evropi" in na pobudo odgvooril Društvo HRTJI SVET Slovenije - Slovenian Sighthound World. Poslanci EP lahko svoje podpise oddajo do 15. julija 2013, potem bo znano, ali je izjava dobila porebno večino oz. ali bo sprejeta.
Besedilo izjave: http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef=-%2F%2FEP%2F%2FNONSGML%2BWDECL%2BP7-DCL-2013-0006%2B0%2BDOC%2BPDF%2BV0%2F%2FSL"
(Vir njegovega posta na FB: https://www.facebook.com/hrtjisvet?ref=hl#!/ivo.vajgl/posts/3242923087979) Društvo HRTJI SVET Slovenije
www.hrtjisvet.orginfo@hrtjisvet.org