Poročila 5 prostovoljk, ki so odšle v Scooby za teden dni opravljat prostovoljno delo.
26.4.2013 Ekipa društva Hrtji svet Slovenije se v zasedbi petih žensk ponovno odpravlja na prostovoljno delo v zavetišče od 27.4. do 4.5.2013. Na pot krenemo danes ponoči in ostanemo v zavetišču vse do sobote
. Dan in noč bomo preživele v zavetišču, poskusile bomo opraviti kar se da veliko prostovoljnega dela in tako vsaj malo omogočiti lažje življenje njihovim živalskim prebivalcem.
Obljubljamo, da se bomo poskušali pridno javljati vsak večer (upamo, da internet in tehnika ne bosta zatajila
). Naša ekipa je namreč bogatejša za doniran rabljen prenosni računalnik, ki nam ga je prijazno podarila Anja iz Celja in bo tudi ostal v zavetišču, za namen, da se bodo lahko prostovoljci, kot smo mi javljali domov in ljudem, ki spremljajo njihovo delo preko organizacij, v katerih delujejo.
HVALA Anja za tvojo prijazno donacijo, ki smo jo že tudi primerno opremili.
28.4.2013 Na direkt
Hja, ocitno smo varno prispeli v Spanijo in koncno spet nazaj v Scooby. Ker smo vceraj prispele kasno, je bilo jutro polno napetosti – kaj je novega? Je res veliko novih psov? Kaj vse bomo nasle in dozivele? Komaj smo pozdravile dan, ze smo drvele na oglede. Direkt do prve ograde. In direkt v Scooby rutino, hahaha... Nazaj po “opremo” in na pomoc prvi skupini galgov, ki ze ni imela vec kam stopiti... in smo se cudile, pa kaj je tu toliko teh kupckov, dokler niso zaceli hoditi.... in hoditi... koliko pa jih je tamle noter???
Evo, na prvi dan smo skoraj spustile duso. In vecno vprasanje: kjub dodatno zaposlenemu, le kako fantom tu uspe vse tole pospraviti? In ceprav smo vceraj se mislile, da niti ni tako veliko galgov tu, da kaj pa tile Spanci pretiravajo – ojej, napaka v razmisljanju! Zavetisce se je lepo razsirilo, a povsod je kar lepo stevilo smrckov. Takole na hitro smo stele v glavi, nekje blizu 200 je gotovo! Tako veliko, tako prisrcnih, tako cakajoc na vsaj malo pozornosti... Zal tokrat najbolj sameva prostor karantene, kjer cakajo tisti srecnezi, ki cakajo samo se na trasnport.
In kot vidite, se lahko pohvalimo, da je tudi poklonjen racunalnik srecno prispel in prestal vse potrebno za direktno komunikacijo. Anja – smo srecni in posiljamo en ogromen HVALA! Tako po napornem dnevu ze gledamo prve slike, primerjamo vtise, posiljamo pozitivno energijo tolikim, ki so ze osvojili nasa srca. Res – precudoviti so!
In tako ze danes zacnemo s predstavitvijo prvih. Ker so posebni. Ker so za zaljubit se. Ker potrebujejo pomoc, res potrebujejo pomoc. Upam, da se bodo prikupili tudi vam...
No ja, danes so se nasi “no name” smrcki. Bomo jutri poskusili dodati ime, danes v zavetiscu samevamo in se zaljubljamo na prvi pogled. Se bomo jutri na podlagi vseh ostalih podatkov.
Najprej spoznajte nasega neznega okostnjacka. Ima prelep pogled, ceprav je bil na zacetku precej zadrzan do kamere. Njegova posebnost je vsekakor trenutna vitkost. Bo fant moral se malo narediti na tem, ampak apetit vsekakor ima. Tako da je ze na nasi listi vsakodnevne posebne oskrbe in fant zelo pridno je, tako da upajmo bodo tele kosti kmalu stvar preteklosti. Samo poglejte, kako veliko bolj zivhno je ze naspicil useska po eni konzervi
Se spomite zgodbe Puri, psicke z mladicki? Katero so bivsi “lastniki” dvakrat zabodli, a je srecno nasla pot do zavetisca? Dva otroka sta ze oddana, tretji ga se lomi okrog med otroci. Puri pa ostaja to, kar so dokazovale ze prve slike – tako nezna, mila, drobna, s pogledom, ki se dotakne direktno srca. Puncka je odlicno opravila tudi svojo materinsko vlogo, ze postala prelestna vitka lepoticka in je tako ljubezniva, zeljna topline. Dala je vse, kar je lahko – sedaj je vrsta na ljudeh, da ji pokazejo, kaj zivljenje res lahko je...
Za konec pa se ena scrkljanka – nevsiljiva, a tako zadovoljna, ce pride na vrsto za bozanje. Drobna crna galgica, po postavi bolj malce vecji whippetek. Tezko je bilo narediti lepo sliko, ampak povejmo posteno – puncka je lepa po karakterju, prelepa. Ampak tako nedominantna in skromno pogumna, da vedno pristane na vrsti za batine. Ampak res vedno. Kajti na njej je zbirka brazgotin in se vedno za celo ambulanto sivov. A za danes ne prevec privlacno fasado se skriva lepota. In puncka bo tudi navzven nekoc spet lepa, svetlece crna in predvsem – nekje v narocju, zadovoljna, zadovoljna...
Prilepimo se kaksno slikico za povrh, za prvi obcutek. Grozljivo mnozico klopov, ki smo jih danes otrebile s psov, pa bomo raje spustile
Vampirji so povsod, a nasa borba junaska.
Scooby – tu smo, na direkt in upajmo vsi doma tudi na daljavo. Za vsakega bomo podarili veliko veliko objemov in galgi celotne Spanije vam posiljajo soncen pozdrav nazaj. V upanju, da se kateri kmalu preseli tudi v nase konce... Pokukate se enkrat na album s slikicami?
29.04.2013 Tengo frio!
OMG, kako nas vse skupaj samo zebe!!! Najbolje, da nam vsi od doma posljete se parkrat, kako uzivate v soncku in visokih stopinjah, se bomo vsaj lahko delali, da se cutimo lastne okocnine! V Medini del Campo smo se namrec zbudili v dez, ki je prijetno mocil vse celo dopoldne. Sedaj vztraja zgolj se mraz in veter, ampak piha pa tako nemogoce mrzlo, da ni za zivet. Pasje vreme, samo da so tudi psi skrajno ubogi in povsem premrazeni. Ograde z galgi so od zunaj povem prazne, noter se pa po dva ali celo trije zbasejo skupaj v eno kosaro, da se vsaj mao grejejo. Mraz gre do kosti in se naprej, zunaj gotovo ni vec kot par stopinj, ko pa potegne veter, pa se dihat nehas
Tako da danes se nekako poskusamo ogreti in podelati kaksna bolj gospodinjska dela. Ampak ekipa je dobila lustno zadolzitev, ki je najprej rezultirala v cistem obupu, nato pa postala izziv – v veterinarski ambulanti je potrebno zloziti zaloge zdravil in sanitetnega materiala. No, vsaj to zadnje imajo tu ocitno v obilju, glede na obseg naloge pred nami... Vsi upamo, da bomo koncali se ta teden
Na pasji fronti prvi prihod novega zavrzenega psa. Ki ga omenjamo zato, ker so spet enega lepotca noter pripeljali – kaj drugega pa se ne vemo... Pridno obiscemo par okostnjakov, da jim nadenemo se kaksen plascek in prinesemo
vsaj malo dodatne hrane. Res gre vse tole ze v absurd, le kako naj tako shirano telo prezivi take vremenske razmere, nesrecnezi drgetajo od mraza in se tiscijo skupaj. Jih kar zakrivamo s telesi in stiskamo k sebi, da se vsaj malo ogrejejo, plascek in dekica sta nujno potrebna, a se vedno ne dovolj v tem ledenem mrazu. Kako neprijetno okolje in kako hrepenimo po tem, da bi bili doma na lastnem kavcu, na toplem in s po par njih v narocju, medtem ko bi skupaj grizjali kaksen priboljsek
) Res, samo sanje o tem, kako bo nasa (in drugih organizacij) pomoc te tako nezne kupcke kosti uspela pripeljat v boljse zivljenje, nam tu daje moc, da gremo po se en plascek, po novo hrano, stisnemo se eno trupelce k sebi, da bo zmoglo se eno super hladno noc... Ker jih je preprosto toliko, da se pocutis dokaj nemocnega... Seveda smo redno pri nasem okostnjacku z vcerajsnjih slik – fant pridno je (hitreje kot lahko stresemo iz konzerve) in nosi super topel plascek... Kljub neznosnemu mrazu se ne da in caka na soncek, da njegove tako posebne oci spet zasijejo s posebnim odtenkom zelene v osnovni jantarjevi barvi.
Vsekakor pa ze danes ne moremo mimo ocitnega – pa ce je se tako tezko znova in znova to lajnat, ampak moramo – veliko skladisce, vedno polno hrane, je prakticno prazno! Ob nedeljah tu psov ne hranijo, pojedo vse zaloge briketirane hrane, ki jim jo nasujejo. Danes, ob tem mrazu, smo malce pogledovali v ograde – vsa korita so bila prazna do zadnjega briketa, se tistih razmocenih je zmanjkalo. In ob pol stirih, ko so se pricela razdeljevanja veder s hrano, je nastal vsespolosni kaos in tuljenje, psi so zivcni, nestrpni, ocitno so lacni. Jasno je naslednja ura rezervirana za neprestano rencanje, pretepanje, non stop nekdo joka, ker ga drugi ne pustijo k hrani. In vidis reveze lacne, ki z repom med nogami tavajo od enega korita do drugega, a kaj, ko je v vsakem ze vsaj pet sest gobcev, ki kazejo zobe in ops, spet jih revez fase in gre s krulecim zelodscom v kot lizat novo rano... Hrana, ljudje, hrana. Kar Scooby potrebuje, je malo pomoci od zgoraj v obliki soncka in ogromno pomoci od nas ljudi, v obliki hrane. Tu se zivi vak dan posebej v negotovosti, ce bo naslednji dan se kaj za dat v skledo oziroma vsak dan zakljucimo s pogledom v skladisce, kjer je se morda za en teden za vse...
Pograbimo hrenovko in gremo v objem
Se javimo spet z novo toploto...
30.04.2013 Driska fiesta
Upam, da nam boste oprostili malce cudaskega humorja, ampak ko se clovek ves ljubi dan bori s prizori skrajnih prebavnih tezav, pac zapade v nek Scooby humor
Za nami je obicajen Scooby dan, nihanje med upanjem in obupom, predvsem pa veliko dela. Zal zares ob neznosnih prizorih driskastih stanj, ko je najbolje, da nos in zelodec preslepis tako, da mentalno obdelujes vse nove ideje, kako bi se tem nesrecnim psom se dalo pomagati... Tudi tu v zavetiscu se zavedajo problema, skorajda dnevno menjavanje hrane pac ne more biti dobro za prebavo in rezultat je res obupen – pustimo nase obcutke in dvigajoce se nam zelodce, kako morajo trpeti sele psi? Komaj ima nekaj za v zelodec, pa potem celo noc hodi ven... Ampak kako drugace pa bi lahko tu sploh bilo? Ob tej kolicini psov je nemogoce zagotoviti samo eno vrsto in to kvalitetne hrane. Tu velja pravilo, da karkoli je za v gobec, gre psom. Ce pa psi ne marajo, potem je pa za pujse. Dobesedno. In ceprav je treba biti res hvalezen vsem, ki po najboljsih moceh prispevajo in donirajo hrano, so tu tudi nekoliko cudake donacije. Recimo, nekdo je poklonil kubicni meter dentalnih umetnih kosti (za ciscenje zob). Hvalabogu jih vecina psov sploh ne pozna in zato previdno zavraca, drugace bi kaj kmalu za dan ali dva to postal glavni dnevni obrok! No ja, bodo pa pujsi posteno scistili cekane
Drugace pa je danes spet galgo dan – dan, ko nas (galgjih riti vajenih!) galgo kot pasma spet neizmerno navdusi in napolni z ljubeznijo do the nasih okostnjakov. Kajti kamorkoli prides, imas takoj svojega favorita. Galgca, ki ti sledi kot senca, ki si neznosno zeli samo en mali trenutek pozornosti in bozanja, ki se tako zaupljivo stiska k tebi, ki je tako prijeten, nezen, tako hrtji. In en favorit se kaj kmalu spremeni v navduseno vzklikanje vsepovsod, ko si samo se klicemo “glej tega, pa tega, kako je tale sele fajn”. Res, galgov se nikoli ne mores navelicati in ta nezna bitja te tako napolnijo z ljubeznijo, da poka srce. Ko bi jim vsaj lahko nasli dom...
Res, ko bi le marsikomu izmed njih lahko nasli dom! Bi ga vsaj prestavili v karanteno, kjer ga krdelo ne bi vec maltretiralo in teroriziralo pri hrani. Vsak dan si po delu vzamemo konkreten cas, da gremo pomagat najmanj pogumnim, da si vsaj malo napolnijo zelodcek. Jih hranimo posebej, odganjamo ostale galge z rencecimi zobmi, poskrbimo, da hrana ni le iluzija tam dalec v koritu, do katerega se nikakor ne da priti, ker ob njem stoji dominantni galgo in tudi preko ran se do hrane ne da. Nekateri so se ze skorajda vdali v usodo, so neizmerno suhi in pomalem ze apaticni... Ob posebni pozornosti pa je potem lepo videti zadovoljno buskico trebuha in kaj kmalu se galgec spravi spat, po dolgem casu koncno sit in upajmo vsaj za eno noc nekoliko bolj zadovoljen. Ogromno je takih, tam zadaj na lestvici, verjetno sovrazijo vsak dan zavetisca posebej. Res, ko bi jim le lahko nasli dom...
Tako da dan je bil posvecen tudi intenzivnemu fotografiranju in odcitavanju mikrocipov – se bomo potrudili, da cimprej iz stevilk postanejo resnicni galgi, z imeni in zgodovino, s svojim postenim opisom in fotografijo in jasno s pripisom “na voljo za posvojitev”
Takoj delimo tudi dobro novico – mamica Puri je posvojena! Niti ne vemo, kam jo bo zivljenje odneslo, ampak naslednji transport jo iz karantene popelje direktno v novo zivljenje. Smo veseli zanjo in ji zelimo predvsem nekoga, ki jo bo razvajal do onemoglosti!
Zal pa ne gre tako dobro nasemu Kostku... Zvecer smo opazili nenavadno otecenost zadnjih tack in na neizprosnem vetru odbivakirali kaksno urico, dokler nismo pricakali lastnika zavetisca, da je zadevo pogledal. Po njegovi oceni ne gre za nekaj alarmantnega, ampak nas vseeno skrbi. Kostko, ti si nas in drzimo pesti, da je vse v redu in bodo nase skrbi kmalu pozabljene. Prosim, posljite veliiiko pozitivne enegije za nasega fanta, se kako jo potrebuje.