Uh, kakšne sem jaz zganjala, ko sem ga morala prvič pustit tam, slaba 3 leta nazaj
Malo je manjkalo, da nisem jaz dobila pomirjevala
Resno, se ne hecam. Bilo je prvič, da je šel pod poseg, nikoli ni bil ločen od mene med samimi neznanimi ljudmi, na smrt se je bal veterinarjev ... mislila sem, da se mi bo zmešalo.
Pa so mi lepo vzeli psa iz naročja, me poslali ven (in resno razmišljali, če bom preživela
) psa pomirili tako, da nisem mogla verjet in to mojega razvajenca, ki se res na smrt boji veterinarjev! Pa ga je Matko tako obvladal, na prijazen, nežen a odločen način, da sem bila brez besed. Od takrat naprej hodimo samo tja, Ori mu zaupa, jaz pa tudi.
Kot rečeno, so ga uspavali (nisem bila zraven, tudi ti ne boš) mu porihtali zobke in me v roku ene urce poklicali, da je Ori zbujen in vesel, da je vse ok in, da lahko pridemo čez urco in pol po njega. Jaz sem pa spet cvilila od olajšanja in veselja
Ko sem prišla po njega, ga je bilo eno samo veselje in jaz nisem mogla dojet, da je bil pod narkozo.
Moj kosmatinček bo julija star 16 let, pa je imel pol leta nazaj res hudo operacijo. Pri Matkotu je moral biti en teden, bilo je zelo, zelo, zelo hudo, jaz sem mislila, da se mi bo kar odpeljalo, so pa dr. Matko in celotna ekipa tako poskrbeli za Orija, da sem jim neskončno hvaležna, res, dobesedno so rešili Orija pri tem pa še skrbeli, da sem jaz preživela, ker se mi je res mešalo. Kapo dol za njih iz moje strani.
Torej, smo preživeli in moj miško je danes en vesel kosmatinec, ki komaj čaka, da pridem domov in greva malo ven
Da te malo potolažim, da zobki niso nič hudega in, da boste tudi vi preživeli in bo to za vami