Boni, Emi, Taček, Xena, Španko in njihovi prijatelji

[luna7]

Boni v svizčevi deželi (ampak je vse svizce pregnala, tako, da nisva niti enega videli šokolado zavijat  )

V soboto sva se z Bončo namenili v Julijce, da vidimo, kako gorska je naša koza. Preizkus je bil namenjen uživanju in preverjanju Bonikinih hirbolaskih sposobnosti. Test je uspel v celoti, potrebni bodo le lepotni popravki.
V Lepeni sva se namenili proti vrhu Velike Babe, sosednji vrh Krna, ki ima razgled na skoraj pol Slovenije. Izbrala sem namenoma lahko, a malo daljšo pot, ki je vsebovala vse: trave, melišča, kamne, vrhove in ljudi. Pikica je bila najbolj navdušena nad ponudbo vonjav, ki so ji dale krila za hojo in raziskovanje. Največji problem pa ji predstavljajo skupine ljudi in ozka pot, če se ne more umakniti. Za nameček pa so vsi planinci z dobrim namenom in navdušenjem nad črno svetlečo peso iiiijali in ooooojali proti njej, Boni se je pa skoraj posrala od strahu. Tako, da bomo na tem še delali... Vse ostalo pa je bilo suuuuupeeeeeer! Lepotni popravek vsebuje to, da se na vsaki serpentini ne "iztiri", ker pač sledi vodijo v tisto smer - pot na Krnsko jezero je pač serpentinasta in je to postalo na koncu že naporno, njej pa ni zmanjkalo volje.... 

Brez težav je prilezla do vrha, melišče in grušči je niso motili, njene tačke so se včasih prelevile v "orlovske kremplje", da sem kar gledala  . Ni vlekla (razen, ko je šlo za svizce.... ) in je upoštevala navodila, ko je bilo potrebno.

Na vrhu je - kot je to pri njej v navadi v novem prijetnem okolju - seveda vrh primerno označila (poscala). 

Najboljša pa je bila na delu tik pod vrhom, ko sva prispeli v deželo svizcev... Takrat je svizec naznanil nevarnost (še prav je imel... ) in rezko zažvižgal, Boni pa je rabila kakšno minuto, da je skužila, kaj je bilo to, in mu vrnila z zelo podobnim kratkim laježem. Potem se je odločila, da bo preverila vse naslove svizcev ob poti. Kar mešalo se ji je.  Tako zelo, da sem jo skrajšala na čisto kratko, da sva sploh lahko hodili. V glavnem, čokolade nismo dobili od svizca...smo morali kar svojo pojest.

Super je bilo.  Tak prijeten izlet in lahka pot.

Čudovit izlet sva zaključili pri AnaJ in se posladkali in se odločili, da definitivno še pridemo. Boni je skočila AnaJ v naročje kot, da se poznata še doooolgo doooolgooo.... 





[attachment deleted by admin]

[luna7]

Triglav v ozadju....

[attachment deleted by admin]

[SunnyDay]

Največji problem pa ji predstavljajo skupine ljudi in ozka pot, če se ne more umakniti. Za nameček pa so vsi planinci z dobrim namenom in navdušenjem nad črno svetlečo peso iiiijali in ooooojali proti njej, Boni se je pa skoraj posrala od strahu.

To mi je zelo dobro znano, zato kakšne "romarske" poti že v osnovi odpadejo, sploh v visoki sezoni (no, tudi jaz jih ne maram preveč). Ima pa Jagi ta privilegij, da je svizci ne zanimajo tako zelo, da bi me skrbelo (begosumnost) in ker je lahko spuščena, ob vsaki "najavi" mimoidočega postane gams ali pa gorska koza, kot želiš, pa naredi veeelik ovinek nad/pod stezo in tam počaka, da nevarnost mine. To redno počne tudi na sprehodih, še posebno, če sliši kolesarje, ker tile so pa strah in trepet (imeli bližnje srečanje z brezobzirnimi downhillerji v ozki gasi ).

[luna7]

Joooj, dragi Roko, menda te ja ne bodo na pol prežagali in potem še na pol spravili v skrinjo!  Tole bo Boni prišla kar sama preverit, če se zadeve ne bodo unesle. Roko, Boni sučustvuje s tabo.
Jagi pa Boni še kako dobro razume, samo, ne razume pa tega dela, kako se ji ne da it za žvalmi, če pa je spuščena 

[kocka]

Bonika, dobro si hribolazila 
Saj ni čudno, da si čist hin, ko te pa tvoja tooolk matra. En dan v hribe, en dan delat... pa saj to normalen pes ne more preživet, ne da bi prekuru

[irenat]

.. da se mal vmešam ... od kod sta šli in koliko časa vama je vzelo ... je kaj vode po poti ali si vezan na lastne rezerve?

[luna7]

.. da se mal vmešam ... od kod sta šli in koliko časa vama je vzelo ... je kaj vode po poti ali si vezan na lastne rezerve?

Zaloge vode sem morala kar sama tovorit v hrib, ampak so hitro kopnele  , vode ob poti pa ni. Razen, če gresta do koče pri Krnskem jezeru (10 min od odcepa poti na Veliko Babo). Avto sem pustila v Lepeni, odcikcakala po mulatjeri skoraj do koče in se malo pred njo odcepila levo v malo obljudeno pot (srečala sem 4 ljudi), kjer smo uživali v svizcih in razgledih (ti so res fenomenalni). Sem mislila, da bom podaljšala do Lanževice (+1ura), pa se mi ni dalo... Pot je lepa, lahka in prijetna. Do vrha sem rabila okoli 3,5 ure. Zjutraj je na poti do koče senca, dol pa pošteno nabija sončece....   

Ja, strah pred novim okoljem je kar prisoten, če vključuje ljudi. V naravi je čisto ok... Prav hudo družabna z neznanimi ljudmi ni. Drugi psi je pa ne motijo, znanim ljudem (al pa takim, ki so tapravi!) pa kar v naročje skače (no, to bolj ne maramo...). No, pa saj tudi meni ni za hodit po obljudenih poteh...tako, da kar dobro skupaj voziva. 

[SunnyDay]

Grdo! Po 3 €/0,5 l vsaj, ane?
Ja če pa v TNP-ju na 1000 m + voda ni pitna, potem pa tudi ne vem, kje je.