Boni, Emi, Taček, Xena, Španko in njihovi prijatelji

[luna7]

Aha, S in M, hvala  , sem bila prepozna v odgovoru...

[mamaF]

Ja, Boni, no, pa nisi ti nek lovski pes    

Boni seveda je popolnoma lovski pes, to so taki sodobni louci, kot Roko

Naš Roko je je ob grmenju tudi skril v en bogi kotiček za vrata v sinovi sobi. Če sva bila slučajno zunaj, je začel samo še vleči proti domu ... enkrat sen ga imela spuščenega v tavelikem vinogradu in je zagrmelo iznenada in mi je sam ušel domov, na srečo so bili ostali doma in so ravno spravljali stvari z dvorišča na suho v hišo, da je kot raketa švignil noter in se skril v tisti svoj kot, pa prav tresel se je in globoko dihal. Valjda tudi pri nas hihče ni delal panike in jamral "bogi, bogi", pri miru smo ga pustili in delali svoje.
No, lansko pomlad, začetek poletja je pri nas dosti grmelo, nevihte so se kar vrstile.
In tako naju je grmenje nekajkrat ulovilo tudi, ko sva bila na vajah v šoli. On je seveda panično iskal možnost, da bi našel odprt izhod iz poligona in zviznil domov, jaz pa sem vztrajala in sva po nemško marširala s sošolci, dokler naju dež ni pregnal. Pa malo sva tekla in preskočila kako oviri, ker druge srostitve (igrače, priboljška) v tistem stresu ni šmirglal. Naslednjič je bilo že boljše, tretjič še bolj, je celo priboljške vzel, pa potem celo pot po dežju domov bistveno bolj mirno hodil in se tudi v hiši ni več naguzil v tisti svoj kotiček.
Potem pa je enkrat res dosti časa bliskalo in grmelo in vsi smo očarano strmeli v debele strele nad Nanosom. Roko bi sicer raje po hitrem postopku zapustil ta "kino", ampak sem si ga navezala na pas, pa sva pomagala še revirje pospravljat in ovire ... potem naju je v nalivu inštruktor pripeljal domov in Roko sploh ni več panično bezljal direkt v hišo. Kljub res močnemu grmenju je celo večerjo pojedel!
No, za finale ... na svoj rojstni dan, ko je dobil veliko surovo kost, je lezal privezan na travi pred hišo in kljub bližajočemu se grmenju mirno glodal tisto kost - da sem ga morala ob začetku nevihte skupaj s kostjo prav prisiliti, da je šel noter

Zdaj grmenja ne šmirgla več, pogleda skozi okno, ko prvič zagrmi, to je pa tudi vse. Očitno je "pod prisilo nemške šole" videl, da smo vsi preživeli in da to ni nič strašnega.

Ampak petarde, ognjemeti in streli iz plašilke so pa še vedno groooooza
Lani sva dobila homeopatske kapljice proti tej nadlogi in sem mu jih dajala ves december. Mogoče je bilo malo boljše, ma še zmeraj ni bil prav nič skuliran, ko je pokalo. Kako bi bilo pa brez njih, pa ne vem.

[luna7]

Aja, Emi pa je največja frajerka, leži na okenski polici, veter nabija v šipo, strele švigajo, grmi...ona pa lepo leži in prdi ob čudovitem razgledu.   

[branka]

Maršiju je pa najbolj všeč dotik '' tarantele orjejo'' joj kako pa on ob tem gode 

Jaz sem to delala Bučku še preden sem prebrala o tej metodi, že celo življenje mu to delam, in kar sam pride do mene po "tarantele"  ušeska si pa tud itak vsak dan masiramo. 

[luna7]

Jana, hvalaaaaaa, se prav lepo vidi naša prdula smrdula... 

[mamaF]

Zdaj sem se spomnila, da se nekoč že brala zanimiv blog o "Thundershirt majici" Evo, našla, tule je!

[mamaF]

Ja, jo rada berem, čeprav je ful zakomplicirano včasih, ma se mi dopadejo njeni filmčki in fotke Bajk je bil pa sigurno krasen, tako kot Bit