Strah pred psi

[sanci_cat]

Kje naj pa najdem boječe samce? Enega takega je spoznal in je dobil pravo veselje, ker ga je lovil kot zmešan in smo ga komaj poklicali nazaj...

Pa še glede nasveta, da naj se moj srečuje z manjšimi samci; kje pa so? Pa kako bi lastniki reagirali, če bi jih vprašala, če grejo lahko mimo, da se moj navadi na samce?
Pa da ne omenim dejstva, da manjših psov Elmo ponavadi sploh ne registrira...

[jessy]

Hei!

Baguska, kako napredujete? Si šla h ge. Sabini? Se tvoj mali kaj manj boji psov?

[baguSka]

Hei!

Baguska, kako napredujete? Si šla h ge. Sabini? Se tvoj mali kaj manj boji psov?

Jessy do Ga.Sabine še nismo šli, žal vedno nekaj pride vmes. Moram pa priznati, da ga sami vodimo in se poskušamo čimvečkrat dobivat z drugimi kužki, ki so tolerantni in strpni. Na začetku običajno kar nekaj časa traja ovohavanje in malo strahu, potem ko mali vidi da mu nič nočejo pa se vedno bolj spušča v igro in vedno bolj je korajžen. Tako da mislim da se bo sčasoma strahu čisto znebil (no mogoče nikoli 100%), ampak vsaj toliko da ne bo več bežal proč in lajal na vsakega.
Ta vikend me je zeeeeloooo presenetil, ker se je na vsak način hotel igrati z dvema psičkama (ena stara cca 9 mesecev in ena 19), katerih se je tudi prej bal. Tako da počasi izgleda že bo, samo še vaj bo treba, saj pravijo da vaja dela mojstra. Torej čimvečkrat se bomo poskušali dobivat z različnimi kužki, za katere smo pač prepričani da mu nebi nič storili.

Pa vi?

[sanci_cat]

Mi smo pa imeli zaenkrat 1 pozitivno izkušnjo - šli smo na sprehod in se sprehajamo mimo ene hiše in prileti njihov 10, 11 mesečni labradorec do mojega.
Moj itak v tisto trdo pozo, oprezen, potem pa ko je ugotovil, da ni nevarnosti, saj se je hotel tisti labi samo igrati, je še sam zamahal z repom, ampak mu ni bilo do igranja.
Seveda smo ves čas pazili, da če bi bilo slučajno kaj narobe, da bi preprečili skok en v drugega...

Pa še zanimivost.
Moja bivša ravnateljica ima odraslega airedalca, ki tudi ni ljubitelj samcev in je po karakterju zelo podoben mojemu. Ampak ko sta se srečala je bila pa takoj igra. Nič izkazovanja dominance, ampak sama igra!
Ok, moj ga je sicer enkrat zamenjal za nasprotni spol, ampak ni bilo nobene panike...
Men to ni bilo čisto jasno...
2 psa, ki sta dominantan po naravi se igrata kot mladička...

Lp, Sanja

[baguSka]

Baguska, kako napredujete? Je kaj novega? Ste šli k ge. Sabini?

Mi smo bili na morju, in je bila tam tudi ena maltežanka. In je lepo prijazno prišla do Bingota da bi se igrala, pa jo je nagnal proč. Popoldan pa ni nič več težil, in sta postala že prijatelja. Joj, kako so muhasti tile psi.

Ne nismo je obiskali in močno upam da tudi ne bo potrebe, saj zaenkrat kar dobro kaže (trkam). Sicer še vedno laja na pse ki so močno večji od njega in na take oz. tiste ki jih vidi le na daleč, se pravi jih ne uspe povohat.  Če imamo le možnost ga spravimo bližje, da ima možnost se pobližje spoznati s svojim 'sovražnikom' in potem hitro vidi da je vse OK. V primeru da se še vedno boji, pa se lajež nadaljuje. Pa ga lahko še tako vneto mirimo..  Sem pa recimo opazila, da vse tiste kužke na katere je prej lajal (ko je bil še manjši), zdaj ko jih je prerastu tudi prenehal lajat in se z njimi začne igrat, a zelo počasi in previdno. 

Upam da sem nekako razumljivo tole spackala skupaj. 

[baguSka]

baguska mirit ga ne smes, saj vzame to kot pohvalo in nezavedno spodbujas to nezazeljeno vedenje. Ne ga silit v stike, ce se hoce umakniti mu to pusti. Pa meni so rekli, da je to pri mladicu dokaj normalno in da bo sam pridobil na samozavesti ko bo velik(bo najvecji naokoli)

A ja? Jaz sem se pogovarjala s psihologinjo Sabino in mi je rekla da je učinek ravno obraten oziroma da s pomirjanjem in božanjem dobi kuža občutek varnosti.. Zdej mi pa res ni več jasno kaj naj. Silila v stike ga sicer nisem, ker je tudi sam dovolj firbca da hoče zraven. Ne vem lahko da delam napako. Nisem toliko pametna. Od kje pa ta nasvet dogue de bordeaux? Res me zanima, saj bi rada vse najboljše za našga knedlja.

[dogue de bordeaux]

Verjetno ona bolje ve. Jaz sem to prebral v knjigah vecih razlicnih svetovno znanih strokovnjakov pa lokalni t.i. stokovnjaki so mi rekli. Pa po izkusnjah, ker je moj pes imel enak problem in sma ga tako resila. Bojima se samo se napadalnih psov. Ne morem ti reci, da je tako pravilno ampak samo, da je delovalo pri meni.

scythe pri meni je bilo enako. Ko sem kupil psa sta se s sosedovim malckom skos igrala in ga je mali podiral. Teden za tem je ze toliko zrastel, da ga ni vec mogel podreti, nekaj tednom za tem pa se je zacel strah(lajanje, rencanje, bezanje itd.). Mislim, da tu ni resitve, saj so sosedi zasrali pri socializaciji in lahko traja mesece trdega dela da to popravis. Bolje, da si najde drugega prijatelja. Pa meni ga je tudi tezko stran drzati ko vidim, da bi se igral.

[scythe]

Škoda Po svoje pa hvalabogu...ker sem mislila, da je kaj z mojim kužatom narobe, da ta pes beži od njega. Sem se že skoraj počutila kot kakšen "grdi raček". 

Hvala za nasvete.