Strah pred psi

[sanci_cat]

Te razumem, ker imam podoben primer.

Moj je v igri tekel do sosedovega psa (bila sem neumna, ker sem ga imela spuščenega), tisti pes ga je pa samo zagrabil. In da moje neumnosti ne bi bilo konec se je to še enkrat ponovilo.
Komaj smo "spravili mojega ven iz gobca drugega".
Od takrat ima tak strah pred psi (samci) in opažam, da bi že on prvi planil, ker mislim, da je tako preplašen, da sam misli, da je napad najboljša obramba.
Dobila sem nasvete, da naj ga peljem predvsem med manjše samce in da se s samci nasploh samo povoha (brez kontakta) in takoj naprej...

Če bi bil to mladič bi se dalo hitreje naučiti, ampak ker je že nekaj star bo trajalo dlje časa.

Priporočam ti isto, da se ne izogibaš, razen seveda, če je drug pes brez lastnika in ni na povodcu...


Lp, Sanja

[baguSka]

Draga Jessy. Tudi sama opažam da ima Tori iste probleme. A vendar ga ni nikoli nobeden napadel. Ne vem kaj naj storim, ker se tako zelo boji vseh drugih psov, da je že noro. Čisto nobenega ne mara in čisto vseh se boji in cvili, kot da mu bo kakšen karkoli naredil. No razen svojega bratca, s katerim pa se igra že od majhnega. Do danes so se vedno z njim hoteli le igrati, tisti ki pa ne, pa so mirno odšli mimo njega. On pa zganja prav takle kot praviš ti za Bingota. Prav pred nekaj minutami so mi predlagali pasjega psihologa, vendar ne vem kako je to kaj uspešno. Jaz bom jutri poklicala in če kaj novega izvem ti sporočim.

Res me skrbi ta njegov strah. Danes je namreč pol ure lajal v televizijo, kjer so kazali kužke. Pa sploh lajali niso.

[baguSka]

Bi se lahko kaj dobili - mogoče se bosta pa ravno onadva razumela!?

Torči je bil ravno včeraj star 4 mesece. Koliko pa je Bingo?

[baguSka]

Vem da smo še mladi, ampak vseeno me skrbi, ker imamo verjetno zdaj še kakšno možnost več da ga odvadimo strahu oz. ga preprečimo. Torči pa je dragače francoski buldog.

Lp, baguska.

[jessy]

Hej!

Bi šla(hodila) tja, da bi se navadil na pse, a žal nisem iz Ljubljane... Pa sporoči kako bo...

A ima tale gospa tudi mail?

Lp

[baguSka]

Ja meni so rekli da je treba čimveč - po možnosti vsak dan boječe kužke peljat v njim podobno družbo, kar pomeni približno sebi enakim. V primeri če to niso, pa vseeno in vedno dovolit da se kužki med sabo povohajo. V kolikor se kužek boji, ga ob vohanju čepe med nogami pridno trepljamo, božamo in govorimo kako je priden in smo z njim nežni. Ob tem boječi kuža spozna, da se nima prav ničesar bati in sam zbere pogum in pristopi do drugega kužka. Seveda vedno ne uspe v prvo. Mogoče v drugo ali deseto, vendar ne smemo odnehat. So eni kužki - naši pač bolj občutljivi in nezaupljivi, zato jim moramo mi pokazat in jim dat vedet, da se jih ne bojimo in se jih ne bojo bali niti sami. Jih pač varujemo na začetku, potem ko se opogumijo pa jih pustimo same da se zmenijo. Strah kaj hitro preide v ovohavanje in če sta oba zato v igro.

Bom v ponedeljek sporočila kako bo, emaila pa mislim da nima.

[jessy]

oliver, sedaj se je glede tega grizenja umirilo-in me ne ugrizne več. Ampak ga moram prej opozoriti na to, da se ga bom dotaknila, da ga ne presenetim preveč.

Saj v bistvu mu ne pustim da laja. Ko začne lajati, ga grem iskat in ga nesem v sobo. AMpak on gre potem spet k balkonu...

Jaz nisem iz Ljubljane, tako da se nebi mogla oglasiti pri njej(ge. Pipan).