Bioterapija

[Dani]

Okvirna predstavitev bioterapije je tukaj http://www.mojpes.net/modules/news/article.php?storyid=1009

Vedno lahko vprasate, ce bi radi se dodatne informacije.

[bolha2]

Pa se opravičujem, ker ni o psih, ampak na ljudeh tudi izvajate terapije, a ne, da ne bom mame narobe poslala .
Lp

[majčica]

TOPLO PRIPOROČAM!

Z vsemi dvomljivci in malo manjšimi dvomljivci bi rada delila svoje izkušnje z bioterapijo.

Naša prinašalka Daška ima že od malega, zdaj je stara skoraj 3 leta, ponavljajoča se vnetja mehurja z vsemi spremljajočimi nevšečnostmi. Magnezij-amonijevi-tripelfosfatni kristali (struvatni), boleče uriniranje, pekoča bolečina, nenormalno uriniranje, počasen curek urina, pollakiurija, strangurija,... Celoten komplet. Čeprav sem po izobrazbi veterinar in je bila psička strokovno zdravljena z vsemi konvencionalnimi zdravili, so se vnetja ponavljala. Vsakih nekaj mesecev se je stanje poslabšalo. Odločila sem se, da pri dolgoletnem znancu Martinu, poskusim z bioterapijo.
Daška je bila na prvi terapiji kar malo zmedena. Njeno vedenje je izdajalo, da ve, da se z  njo nekaj dogaja. Po začetni prestrašenosti se je umirila in se prepustila Martinovim rokam, kot bi čutila, da ji pomagajo. Že po prvi terapiji se je njeno počutje izboljšalo. Po vseh štirih terapijah je normalno lulala, nič več se ni živčno grizla in lizala, in bila je veliko bolj živahna. Pregled urina je pokazal, da so kristali spremenili obliko in se sprali iz mehurja. Tudi bakterije in eritrociti so izginili. Uspeh torej.
Mnoge je sram priznati, da so pogledali onkraj uradne medicine, kaj šele veterine (kar je sicer v tujini ustaljena praksa, da se razumemo!). Jaz pa lahko brez sramu in zadrege v naši zavrti Sloveniji povem, da je bioterapija zelo učinkovita metoda. In jo poleg konvencionalnih metod zdravljenja priporočam vsem, ki vas skrbi za počutje vaših kosmatincev. Tudi če telo dobiva zdravila, ta niso tista, ki ga ozdravijo. Telo ozdravi samo. Zdravila samo omilijo simptome in pokažejo smer ozdravitve. Zakaj ne bi bila bioterapija tista, ki telesu da moč, da samo popravi tisto, kar ne deluje, kot bi moralo? Zakaj bi morali razumeti, kako dejansko deluje? Saj obstajajo tudi dokazi, potekajo raziskave. Marsičesa ne vidimo, pa vendarle obstaja. To, da obstaja energija, in da jo imamo vsi, pa niti ni več tako novo, kajne? Pomembno je le, da pomaga.
Vredno je poskusiti z bioterapijo, pa četudi le zaradi izboljšanja počutja ali zmanjšanja odmerkov zdravil. Pustite se presenetiti, lahko se zgodi še veliko več.
Žal mi je, da se mnogi na komplementarne metode zdravljenja obrnejo šele, ko so izčrpane vse druge metode zdravljenja. Naj bo bioterapija dopolnitev in izboljšava konvencionalne medicine, naj gresta z roko v roki. Skupen cilj je vendar najpomembnejši. ZDRAVJE.

Hvala Martinu in Dani, da vidita in čutita, česar mi ne upamo. Hvala Martinu za to, da je pogumnejši od nas in išče nove poti. Hkrati pa z veliko ljubezni in čutenja do živali in vsega živega, deli del sebe z nami. Že pogovor z njim nas pomiri in napolni z novimi močmi in upanjem, tako močna je toplina, ki jo izžareva.
Hvala za vso pomoč.

Hvaležni Daška, Maja, Primož in Mika

[Jana]

Pozdravljeni!

Sem lastnica 8 letnega psa Bena, kateremu je bilo septembra l. 2004 postavljena diagnoza Cushingov sindrom.
Nekateri se me sigurno spomnite s foruma med.over.net, ko sem na vse moči prosila za nasvete in pomoč.
Po novembru pa se nisem več oglasila na forumu.
Danes vam pišem predvsem zato, da vam v grobem povem, kaj se je dogajalo potem in kako mi je bioterapevt Martin Simončič pomagal ozdraviti Bena.
Začela bom pa na začetku, da bodo vedeli tudi tisti, kateri takrat niso brali foruma na med.over.net.

Spomladi l. 2004 se je pri Benu pojavila huda alergija po celemu telesu. Z antibiotikih smo jo pregnali.
Ben je bil še vedno drugačen, napihnjen, spremembe je imel na koži (črne pikice), veliko je pil, uriniral,... veterinarji so pomislili na cushing, ampak za bolj podrobne preiskave sem morala na kliniko.

V času med preiskavami, se je Benu stanje zelo poslabšalo. Začele so mu odmirati mišice po celem telesu, dlaka odpadati, na sprednjih tačkah so se mu naredile rane, tako velike, da so mu kosti ven gledale. Rane smo morali na vsake 3 dni šivati in kožo skupaj vleči, ker so se same od sebe nazaj odpirale. Bilo je že tako hudo, da ni bilo druge rešitve, kakor plastična operacija - presajanje kože na levi komolček, kateri je bil bolj prizadet. Tudi operacija ni uspela, ker je bila koža - tkivo vse preveč prizadeto in imunski sistem porušen.

Po dobljenih zdravilih za chusing iz Anglije, se mu je v 14 dneh stanje izboljšalo in rane so se začele celiti.
Čez nekaj mesecev si je Ben opomogel, rane so se mu zacelile, dlaka zrasla, edino leva noga je ostala poškodovana, na katero šepa, kar mu bo ostalo za zmeraj... in tako je bilo vse lepo do letošnje zime.

Letos pa je spet kar naenkrat izgubil veliko dlake, pojavila se mu je huda alergija, tako da se je do krvi zgrizel, na koži so se mu začeli pojavljat rdeči izpuščaji in črne pike,...
Bilo me je že zelo strah, kaj vse bomo spet morali prestajati. Po internetu na tujih internetnih straneh sem brala o cushingu. Bilo je veliko napisanega. Psi, ki so se zdravili za chusingu, kljub temu da so se zdravili, so poginili po nekaj letih. Pri srcu mi je bil zelo grozno. A je zdaj to to - konec? Nikakor se nisem mogla sprijaznit s tem...

Veliko me zanima alternativna medicina in vsake toliko časa, kaj preberem o tem.
Še sama ne vem, kako veliko srečo sem imela, da sem nekaj dni po tem naletela na članek, intervju z g. Simončičem na pozitivkah.net.

Odločila sem se, da pošljem email gospodu Simončiču. Presenečena sem bila, ko sem dobila zelo kmalu odgovor. Hitro sva se dogovorila za terapije in po enem tednu mu je izginila alergija. Zbrala sem pogum, da sem prenehala dajati Benu zdravila za chusing. Čez en mesec smo imeli še eno terapijo. Benu je alergija popolnoma izginila, koža se mu popravlja, črne pike so v večin izginile, dlaka mu je začela rasti. Ben si je opomogel in to popolnoma brez zdravil! Res nevrjetno!
Zelo sem vesela, da je Ben zdaj v redu. Še bolj sem vesela, da sem spoznala gospoda Simončiča! Žal mi je edino, da nisem že prej slišala za njega, saj bi prihranil Benu veliko trplenja in meni zelo velikih stroškov!
Še enkrat najlepša hvala g. Martinu Simončiču!

Tukaj pa nekaj povezav, kjer lahko vidite in preberete, kako je bilo z Benom:

- forum, ko sem iskala pomoč: http://med.over.net/phorum/read.php?f=44&i=26307&t=26307
- stran z Benovimi slikami: http://www2.arnes.si/~mpegam/
- še ena stran s slikami: http://mojben.blogspot.com/

B.

[smrček2]

Kakkšnega cushinga pa ima Ben?
S katerimi zdravili pa so ga zdravili?
Me zanima, ker se tudi mi borimo- uspešno- s cushingom.
lp

[smrček2]

Oprosti, ker sem se nerodno izrazila. Moj kuža ima hipofizno odvisen cushingov sindrom. Ima tumor na hipofizi, ki vpliva na delovanje nadledvične žleze. Tudi jaz sem mu dajala Modrenal, vendar ga ni prenašal, saj se je slabše počutil. Pri mojem kužku se je pojavila tudi huda demenca, tako da mu zdaj dajem tablete Anypril, ki so izvrstne, saj so tako za hipofizno odvisnega cushinga in za demenco.Natančno diagnozo so postavili na Univerzitetni kliniki na Dunaju, zdaj pa hodiva na kliniko v Hollabrunnu k dr.Schwarzu.Zanima me bioterapija, čeprav imam grenak priokus ko se spomnim na veterinarja homeopata h kateremu sem šla(vsi so ga priporočali).

[smrček2]

Moj Ojzi je pred dvemi leti in pol nenadoma dobil napad bolečin. Na srečo je takoj prihitela prijateljica veterinarka, da smo mu lahko pomagali. Takoj zjutraj sem ga peljala na veterino, zaradi netipičnih znakov niso vedeli kaj dosti, pa tudi možnosti diagnosticiranja nimajo ravno na pretek. Lahko bi ugotavljali s krvnimi preiskavami, vendar bi vse dlje trajalo, mene pa je bilo groza, da bi se napad ponovil. Dogovorila sem se na kliniki na Dunaju, in že naslednji dan sem imala popolno diagnozo, čez dva dni pa še vse krvne izvide hormonskih vrednosti.
Začeli smo z Modrenalom, vendar se mu je po dveh tednih poslabšalo, tako da sem prekinila s terapijo. Potem smo iskali vse mogoče in nemogoče variante, bila sva tudi prip "priznanem" veterinarju,-homeopatu, pa razen še večjega poslabšanja in kar stanjšane denarnice ni bilo učinka. Ker se je pri našem fantu pojavila še huda demenca, smo poskusili z zdravili Anypril- in moram reči, da se super obnese. Jemlje tudi Rymadil, ker ima hud artritis, prebolel pa je tudi boreliozo in erlihijo. ZAenkrat kar gre. Razen napihnjenega trebuščka sploh ni drugih znakov, občasno je hitrejše dihanje pa ga kar hitro umirimo. Bo pa naš fant kmalu star 16 let, tako, da tudi, ko so odkrili tumor na hhipofizi ni bilo možnosti za operacijo, saj je kirurg v Utrechtu s katerim sem kontaktirala rekel, da jih opravljajo le nekje do 8 leta.
Zanima me kako poteka bioterapija, kakšni so učinki...
Bila sva tudi pri bioenergetiku, pa ni bilo po vseh seansah nič bolje.
Hvala ti za odgovore, če pa kaj potrebuješ, kakšen link, ali kaj v zvezi s cushingom, sem ti pa z veseljem na voljo - pa seveda Beniju tudi

[mpegam]

Smrček2: potem sta tut vidva že velik dala čez..
Pri Martinu bioterapija poteka zaporedoma 4x vsak dan, ob isti uri. In potem približno mesec premora (nekateri več, drugi manj..odvisno kako se počuti kuža).
Za psa ni to hudo, ker se mu vbistvu "nič" ne dela. Včasih se ga mal dotakne, malo poboža in to je to. Pa tut pes povsej vrjetnosti dobro čuti - ve, da mu pomaga oz prijetno deluje nanj.
Benu so se že vsi veterinarji tako zamerili. In že samo ko ga damo na mizo, začne nort, jokat, grizt, lajat,...
Ko mu samo kri vzamemo za testiranje (po par ml), je tako grozno, da tut zraven ne morm bit. Miza je čist krvava od vbodov, potem se pa premika, da mu nič ne naredijo in  kri mu noče tečt. vglavnem kar grozlivka.
Al pa ko smo ga peljali kremplje porezat, sm mislila da bo kar znorel kaj je počel.
No pri terapijah je bil pa neverjetno umirjen, kljub dolgi vožnji, čeprav je nevrjetno nezaupljiv do tujcev.
Mislim, da te terapije zelo prijetno delujejo na cel organizem in mu lahko samo pomagajo.
Ne morm pozabit, kako hudo alergijo je imel Ben, ko smo ga 1. peljali.
Pred tem jo je imel že 14 dni, dobival antibjotike, nobene spremembe. Grizel se je do krvi. Me je blo strah, da se bo stara zgodba ponovila.
No po končani terapiji, mu je alrgija vidno izginila in brez antibjotikov. Ko sm to vidla...res nevrjetno.
Potem pa tut dlaka, kako mu je začela rast, po smrčku, na katerem ni imel nekaj mesecev dlake...in podobno.
Upam, da bo tako tudi ostalo, kot je sedaj.
Če te še kaj zanima, samo vprašaj.

Maja01 en lep pozdravček tebi, in hvala ker si mi takrat pomagala!

Lep pozdrav vsem skupaj!

B.