mojpes.net
o psih pasme galerija forum zaščita živali posvojite psa

Dobrodošel/la, gost. Prosim prijavi ali registriraj se.
torek, 26.11.2024 : 15:31:47

Prijava z uporabniškim imenom, geslom in dolžino seanse.
* Domov Pomoč zemljevid po mojpesForumu Prijava Registracija
mojpes.net  |  o psih  |  vzgoja  |  Tema: Odnos z drugimi psi
Strani: 1 2 [3] 4 5 6 7   Dol
Natisni
Avtor Tema: Odnos z drugimi psi  (Prebrano 33917 krat)
0 članov in 3 gostov pregleduje to temo.
branka
živim tukaj
***
Spol: Ženska
Sporočil: 8.174


« Odgovor #30 : ponedeljek, 23.08.2004 : 09:09:47 »

Mogoče ga je podoben pes prej napadel,ko je bil še mladič.Vemo pa da smo ljudje,ki naj bi veljali za razumna bitja,včasih nepredvidljivi,živali pa so že tako drugi svet.Spremljaj vedenje svojega psa vnaprej in poskrbi,da boš ti vodja.
Najprej Teji in Deteljici najlepša hvala za pomoč.  Smiley
Je pa res, da sta ga pred dvemi leti, ko je bil še skoraj mladiček, in sva bila z njim na sprehodu, bil je odvezan, začela loviti dva psa, in ga hotela napasti. Hvala bogu, je moj pes tako hitro pritekel k nama, da sva ga zavarovala, je bil pa zelo prestrašen. Tudi sama sem sklepala, da bi bilo možno, da mu je to tako ostalo v spominu.
Hvala tudi tebi Amo
 Smiley
Logiran
simi
rad prihajam sem
*
Spol: Ženska
Sporočil: 1.225


« Odgovor #31 : sreda, 08.09.2004 : 11:20:05 »

Simi, o tem že dolgo razmišljam, pa mi še ni potegnilo. Ker ne najdem drugega vzroka (psica nima nobenih slabih izkušenj doslej, hvalabogu), sem razmišljala, da lajež razume kot svarilo drugega psa. Svarilo pred napadom ali nekaj takega. Ker tudi v igri, kjer je prava divjakinja in skuša nadvladati vsakega drugega psa, ko pa ta zalaja ali zarenči (pa je cisto vseeno ali je ta drug pes pudelj ali kaksen rotwailer), takoj prekine igro in se malo distancira. Kot da bi si drug pes prodobil neko spoštovanje iz njene strani po laježu. Moram pa še povedati, da moja psica sploh ne laja. Niti toliko ne, da bi jo lahko naučila glas. To se trudim že odkar sem jo dobila, da bi znala z laježem pokazati, kdaj hoče ven... Pa je doslej (stara je 8 mesecev) zalajala samo enih parkrat (ko je še bila manjša in se je na vsak način hotela igrati z našimi domačimi mucami in ko se ti dve nista hoteli igrati se je postavila v tako pozo z ritjo gor kot vabilo k igri in nekaj skakala okrog njiju in vmes parkrat zalajala). Zdaj pa ko ve, da se naša mačkona ne bosta igrala z njo, pa niti tega več ne poskuša. Najbolj hecno pa je to, da je drugače zelo pogumna, ničesar je ni strah, takoj gre k vsakemu psu, predmetu... ko pa kakšen pes zalaja pa je kot neprepoznavna, cela prestrašena... Simi, imaš mogoče kakšen namig, kaj bi lahko bil vzrok temu vedenju? Sicer jutri začnema tudi s šolo, mogoče mi bodo tam znali pomagati...

Opiši mi kako se je igrala in odzivala na lajež in vabilo k igri ko je bila še mlajša. Kaj ti storiš, ko pride do tebe vsa prestrašena, ko jo nekdo "nadere".
Logiran
Bonie
rad pišem
****
Spol: Ženska
Sporočil: 349


« Odgovor #32 : sreda, 08.09.2004 : 11:44:31 »

Hej, pa sem te našla.
Odkar pomnim se Bonie malo distancira od psa s katerim se igra, če on zalaja ali zarenči. Ampak to se mi nikoli ni zdelo slabo, saj tako naj bi kolikor vem psi opozarjali druge, da so šli predaleč. In moja mala je res prava gnjavatorka. Ko se vsi ostali psi že utrudijo, jih ona še vedno gnjavi - ima ful energije in ful rada se igra, pa stalno hoče v igri ostale pse nadvladati. Problem pa je na cesti, ko grema mimo kakšnega psa za ograjo, ki laja. Mogoče sem delala napako na začetku, ko je še bila mala, in sem jo v takih situacijah mirila (s prijaznim glasom v redu je Bonie in trepljanjem) - kasneje sem prebrala, da tega ne bi smela in bi se morala vesti, kot da ni nič. Zdaj to res tako počnem oz. se celo ustavim in se grem "be a tree"ali jo skušam kako drugače zamotiti. Mogoče sem kdaj naredila tudi napako, ko sma kje v gozdu ali na ulici srečale kakšnega hudega psa, kjer sem se vstrašila za Bonie, in jo hitro "odvlekla" vstran. Samo ponavadi takšni psi ne lajajo ampak renčijo. Pa še nekaj, kar bi lahko bilo povezano. Ko sem z njo v gozdu, jo imam ponavadi spuščeno. Če pa zagledam oz. zaslišim kogarkoli v bližini, pa ji takoj ukažem stoj in jo dam na vrvico, ker me je preveč strah, da bi srečali kakšnega nevarnega psa, h kateremu bi seveda ona takoj stekla naproti. V okolici imamo namreč kar nekaj psov, ki so že napadli...
Zanimivo pa mi je tudi to, da se prestraši laježa tudi, če kakšen od njenih prijateljčkov zalaja, ko kaj zasliši in ona točno ve, da lajež ni namenjen njej. Takrat takoj priteče k mojim nogam in se vsede ter pozorno opazuje. Šele nekaj časa po tem, ko se tisti pes vrne k igri, se tudi sama pomiri in se lahko dalje sproščeno igra.
V zadnjem času sem opazila mogoče majhen napredek. En vikend smo bili namreč skupaj s prijatelji na taborjenju, kjer je bila tudi ena pudlica, ki je skoraj cel dan lajala. Sprva je bila tako Bonie cela prestrašena, potem pa se je navadila in se na koncu vikenda celo sproščeno igrala z njo, kljub temu da je ona vmes lajala in lajala.
Zdaj ko sem še enkrat prebrala ta izčrpen opis, pa sem začela razmišljati, če mogoče samo še ni dozorela. Da pa vendarle še ni tako samozavestna kot se v igri in nasploh kaže...? Stara je namreč komaj 8 mesecev, gre pa za veliko pasmo, ki pozno dozori. Tudi gonila se še ni. Ne vem, samo ugibam...
Logiran
simi
rad prihajam sem
*
Spol: Ženska
Sporočil: 1.225


« Odgovor #33 : sreda, 08.09.2004 : 11:59:23 »


Zanimivo pa mi je tudi to, da se prestraši laježa tudi, če kakšen od njenih prijateljčkov zalaja, ko kaj zasliši in ona točno ve, da lajež ni namenjen njej. Takrat takoj priteče k mojim nogam in se vsede ter pozorno opazuje. Šele nekaj časa po tem, ko se tisti pes vrne k igri, se tudi sama pomiri in se lahko dalje sproščeno igra.

Kako si reagirala na to in kako reagiraš sama.
Kako se ti počutiš, ko greš mimo psa, ki laja za ograjo...

Zakaj te vse to sprašujem. V fantastičnem opisu Wink tvoje reakcije se skriva odgovor.
S svojim vedenjem si nehote sprovocirala tako vedenje pri psički.
Ker si vedno panično odreagirala si to prenesla na njo in sedaj odreagira tako.

Opiši se svoje občutke, ko srečata lajajočega psa.

Logiran
Bonie
rad pišem
****
Spol: Ženska
Sporočil: 349


« Odgovor #34 : sreda, 08.09.2004 : 12:21:35 »

Sama sem lajajočih psov za ograjo navajena, ker smo doslej vsa leta imeli NO, katerim je laufanje ob ograji, skakanje na ograjo in lajanje pač v krvi. Tako da se ponavadi nanje niti ne ozrem, vsaj tam ne, kjer hodim ponavadi mimo, in vem, da pes ne more iz ograje. Res pa je, da kadar sem na nekem novem terenu in vidim takšnega psa, pa vseeno nisem tako 1000% sigurna, saj vem, da marsikateri pes skoči tudi preko ograje, ponekod pa imajo v ograjah tudi lukne... Ampak takih situacij je bolj malo, saj večino psov v moji okolici poznam in vem, kakšni so. Nekateri namreč so prav prijazni, ko se srečamo v gozdu, in se tudi z Bonie igrajo. Ko pa grema po cesti mimo, pa seveda lajajo in skačejo, Boni pa vleče.
Mogoče je mičkeno resnice v tem, da me je včasih strah (mogoče sem malo preveč zaščitniška do Bonie, ampak se že ves čas trudim, da ne bi imela nobene slabe izkušnje, da ne bi razvila kakšne agresivnosti, ker vseeno ne gre za malega in šibkega psa),ko grema mimo lajajočega psa, ki ga ne poznam, ampak ne bi pa rekla, da sem kadarkoli reagirala panično. Ampak, če je to vzrok, da je psica zaznala, da me je strah, kaj zdaj to pomeni,  kako naj Bonie zdaj prevzgojim?
V situacijah, ko se Bonie prestraši, ko kakšen izmed psov, s katerimi se igra, zalaja - ampak ne na njo, pa ponavadi sploh ne reagiram na to, večina lastnikov ostalih psov pa se ponavadi celo smeji tej reakciji. Ker je Bonie znana po tem, da je največja divjakinja, ki vse pse gnjavi do onemoglosti, in jih skuša nadvladati. Potem pa se ob vsakem najmanjšem glasu tako prestraši, da takoj mirno sedi pri mojih nogah.
Logiran
simi
rad prihajam sem
*
Spol: Ženska
Sporočil: 1.225


« Odgovor #35 : sreda, 08.09.2004 : 13:00:24 »

Da boš bolje razumela zakaj te vse to sprašujem in zakaj me zanima kako ti reagiraš ob taki sitacuji, kakšne so tvoje čustvene reakcije.

Pes je vedno korak pred nami. Pa se še tako trudimo ga ne moremo zafrknit.

Pes ima tako dober nos, da prej zavoha naše počutje kot pa nam iz možganov v telo pride informacija kako se moramo odzvati.

Če vzamemo primer. Pes nam najeda in najeda. Končno se odločimo, da bomo to prekinili in tik predno to naredimo pes uboga. Zakaj? Ker je pred nami zavohal kemično reakcijo v našem telesu, da imamo sedaj dovolj. In ker ve, kaj pomeni to, da imamo dovolj je raje odreagiral prej.

Če malo karikeram kako to poteka pri nas. Sami pri sebi se pogovarjamo. Ali smo jezni, ali smo jezni, ja jezni smo! Zdaj bomo pa reagirali. Odločimo se, da imamo dovolj, to pošljemo v možgane, možgani potrdijo, da imamo dovolj, odločimo se da bomo recimo zalavfali proti psu in ga ujeli. telo:OK možgani, zalavfali bomo.
Možgani: ok zalavfali bomo.
Noge: Možgani kako se lavfa?
Možgani: Premikajte se hitreje.
Noge: OK se premikam hitreje.
Srce: Ej možgani, neki se dogaja, kako naj reagiram. Možgani: Tudi ti se premikaj hitreje,.......

Pri tem pogovoru v telesu se sproščajo določene reakcije, ki imajo svoj vonj, ki ga pes zazna. In ker se pes uči iz izkušenj točno ve, kaj pomeni kakšen vonj.
In predno se mi z možgani zmenimo kako se lavfa in vse ostalo, mi že začnemo oddajati ta vonj, ki ga pes zazna. Zato je pes vedno korak pred nami.

In če se vrneva nazaj k tebi.
Ker si v svoji dobri veri, da jo boš ubranila vsega hudega, nanjo prenašala strah do drugih psov.
Tudi tvoje reakcije miritve so, kot si ugotovila naredile več škode kot koristi.

Kako zadevo rešit?
Pri igri z poznanimi psi, s tem, da to njeno vedenje ignoriraš, ko pride do tebe se umakni proti psom, pojdi z njo, da bo videla, da ni nič hudega.

Pri srečanju psov pri ograji, pa začni to postopoma. Če se le da pojdi čim dlje okoli ograje (ampak na tisti strani kjer je ograja), na drugi strani ceste in jo počasi privajaj na to, da bosta šle čedalje bližje.

Predvsem pa pazi nase, na svoje čustvene reakcije.

Verjetno te je vsakič znova strah iti mimo ograje, ker veš kaj se bo zgodilo. In tukaj je vzrok vajinih problemov.
Ta strah si nehote prenesla na psičko.
Logiran
bina
živim tukaj
***
Spol: Ženska
Sporočil: 3.790


« Odgovor #36 : sreda, 08.09.2004 : 13:11:08 »


In če se vrneva nazaj k tebi.
Ker si v svoji dobri veri, da jo boš ubranila vsega hudega, nanjo prenašala strah do drugih psov.
Tudi tvoje reakcije miritve so, kot si ugotovila naredile več škode kot koristi.

Citat
Verjetno te je vsakič znova strah iti mimo ograje, ker veš kaj se bo zgodilo. In tukaj je vzrok vajinih problemov.
Ta strah si nehote prenesla na psičko.

Hmmm...meni je instruktor v pasji šoli govoril isto (pa mu nisem kaj dosti verjela): psica ve, da je mene strah, da bo ona skočila v druge pse. In da naj jaz začnem bolj zaupati psici. Sčasoma sem ji res začela zaupati, da ne bo vstala s prostora (ko smo bili 20 m stran) in da ne bo napadla drugih psov. Sedaj pa ne vem, ali mene res ni več strah, ali pa je psica postala toliko pametna in ne skače več v druge  Grin

lp Jana
Logiran
Bonie
rad pišem
****
Spol: Ženska
Sporočil: 349


« Odgovor #37 : sreda, 08.09.2004 : 13:13:36 »

Simi, hvala za odgovor.
To, da me ima načitano, bolj kot si mislim, pa že vem  Grin
Tudi z hojo mimo bolj oddaleč in vedno bolj blizu sem že probavala, potem pa z drevesom in klikanjem, ampak res pa je, da sem bila vedno osredotočena samo na to, da ne vleče, ne pa toliko na njen strah. Mogoče je potrebno samo ponavljanje tega, četudi pri tem za zdaj še vleče... Ko se reši stahu, pa delati na tem, da ne vleče v bližini lajajočih psov?
Pa to, da jo ignoriram oz. se približam lajajočemu psu pri igri, bom še poskusila. Tega se pa res še nisem spomnila. Hvala. Sporocim, ce bo kaj napredka.

P.s.: Izogibam se lajajočih psov ne, izogibam pa se psov, za katere vem, da so nevarni in da skačejo čez ograjo oz. imajo lastniki večkrat ograjo kar odprto. To pa zgleda tako, da ne grem po tisti ulici, kjer vem, da je kakšen tak pes... To pa mislim, da ni narobe ali pač?
Logiran
simi
rad prihajam sem
*
Spol: Ženska
Sporočil: 1.225


« Odgovor #38 : sreda, 08.09.2004 : 13:36:00 »

Sedaj pa ne vem, ali mene res ni več strah, ali pa je psica postala toliko pametna in ne skače več v druge  Grin

lp Jana

Korak za korakom si začela zaupati psu in to se je poznalo v tvoji notranjosti Wink.
Logiran
simi
rad prihajam sem
*
Spol: Ženska
Sporočil: 1.225


« Odgovor #39 : sreda, 08.09.2004 : 13:38:49 »




P.s.: Izogibam se lajajočih psov ne, izogibam pa se psov, za katere vem, da so nevarni in da skačejo čez ograjo oz. imajo lastniki večkrat ograjo kar odprto. To pa zgleda tako, da ne grem po tisti ulici, kjer vem, da je kakšen tak pes... To pa mislim, da ni narobe ali pač?
To da se takim izogibaš je prav.

Preberi si Binin odgovor.
Nobene zadeve se ne da narediti hitro, še najmanj pa popravljanja in odpravljanja strahov.

Tukaj sta dve, ki nosita strah v sebi, torej si morata začeti obe, najprej ti, zaupati.
Logiran
Bonie
rad pišem
****
Spol: Ženska
Sporočil: 349


« Odgovor #40 : sreda, 08.09.2004 : 14:34:38 »

Ufff, ta bo pa težka. Kontrolirati svoje spontane občutke...
Bomo pa se trudili. Z vztrajnostjo se baje vse doseže.
Simi, Bina, hvala za nasvete in vzpodbudo...
Logiran
sanci_cat
odvisnež
*****
Spol: Ženska
Sporočil: 947


« Odgovor #41 : četrtek, 16.09.2004 : 12:03:33 »

Hm. Moj pes pa misli, da se je vsak pes njegov prijatelj za igro-potem pa ko drug plane nanjga se pa stepeta. Sicer nikol ne začne prvi, ampak na napad odgovori z napadom. Tako ga je en dan peljal moj fant na sprehod, odvezanega. Izza grma pa pride sttaford z lastnikom. Moj itak hitro do njega, češ da se bo igral, tist sttaford ga pa sam zagrab. Na srečo je bil njegov lastnik tok prisoten da ga je v pleksus brcnu da je mojega spustil pa k seb potegnu.
Sam ga pa še zmeri ne izuči tako da me je že malo strah, ker je v našem naselju že kar nekaj sttafordov (4).
Sploh ne vem kako naj mu vbijem v glavo, da ni dobro da gre do drugega psa takoj ko ga vidi.
Logiran
Nanook
midi
***
Spol: Ženska
Sporočil: 7.399


NS Lama Tari


WWW
« Odgovor #42 : četrtek, 16.09.2004 : 13:30:15 »

Imej ga na povodcu, pa ne bo nikamor sel. Smiley
Logiran

"The good thing about science is that it's true whether or not you believe in it." -Neil deGrasse Tyson
Dunja
rad prihajam sem
*
Spol: Ženska
Sporočil: 1.306


« Odgovor #43 : četrtek, 16.09.2004 : 13:41:54 »

Imej ga na povodcu, pa ne bo nikamor sel. Smiley

Se strinjam. Pes v urbanem okolju je za na povodec. Ni ravno praktično, je pa sigurno najbolj varno.
Logiran
Tamara
še malo sramežljiv
**
Spol: Ženska
Sporočil: 74


« Odgovor #44 : ponedeljek, 20.09.2004 : 14:39:22 »

Nekaj me zanima...
Včeraj sem Tay-a peljala k njegovemu bratcu na ''obisk''. Jaz kot tudi skrbnica Tay-evega bratca sva mislili, da se bosta kužka razposajeno igrala in veselo valjala drug po drugem Roll Eyes Roll Eyes
Napaka!
Psa sta se pošteno sprla, renčanje in tu je bil spopad. Sedaj imam posledice- dve praskici Tongue od zobkov bratca mojega pobalinčka.
Nič mi ni bilo jasno Undecided Undecided

Enako pri nas. Ko sta se Suzy in Solo (sestrici Lakelandici) prvic po odhodu vsaka na svoj konec Slovenije srecali, sta si takoj skocili v dlako Huh Angry
In zdaj se zravsata vsakic, ko se srecamo...pisuka  Grin Tko, da se ponavadi samo na hitro povohamo, potem jih pa drzimo vsako na svojem povodcu  Sad
Logiran
Strani: 1 2 [3] 4 5 6 7   Gor
Natisni
mojpes.net  |  o psih  |  vzgoja  |  Tema: Odnos z drugimi psi
Skoči na:  

domov | o psih | pasme | galerija | forum | zaščita živali | posvojite psa | piškotki | admin | splošni pogoji

2000-2023 Jana. Vse pravice pridržane.
Vsako kopiranje vsebin ali njihova uporaba v nasprotju s
splošnimi pogoji uporabe mojpes.neta je prepovedana.
Powered by SMF 1.1.20 | SMF © 2013, Simple Machines