Odnos z drugimi psi

[simi]

Simi, o tem že dolgo razmišljam, pa mi še ni potegnilo. Ker ne najdem drugega vzroka (psica nima nobenih slabih izkušenj doslej, hvalabogu), sem razmišljala, da lajež razume kot svarilo drugega psa. Svarilo pred napadom ali nekaj takega. Ker tudi v igri, kjer je prava divjakinja in skuša nadvladati vsakega drugega psa, ko pa ta zalaja ali zarenči (pa je cisto vseeno ali je ta drug pes pudelj ali kaksen rotwailer), takoj prekine igro in se malo distancira. Kot da bi si drug pes prodobil neko spoštovanje iz njene strani po laježu. Moram pa še povedati, da moja psica sploh ne laja. Niti toliko ne, da bi jo lahko naučila glas. To se trudim že odkar sem jo dobila, da bi znala z laježem pokazati, kdaj hoče ven... Pa je doslej (stara je 8 mesecev) zalajala samo enih parkrat (ko je še bila manjša in se je na vsak način hotela igrati z našimi domačimi mucami in ko se ti dve nista hoteli igrati se je postavila v tako pozo z ritjo gor kot vabilo k igri in nekaj skakala okrog njiju in vmes parkrat zalajala). Zdaj pa ko ve, da se naša mačkona ne bosta igrala z njo, pa niti tega več ne poskuša. Najbolj hecno pa je to, da je drugače zelo pogumna, ničesar je ni strah, takoj gre k vsakemu psu, predmetu... ko pa kakšen pes zalaja pa je kot neprepoznavna, cela prestrašena... Simi, imaš mogoče kakšen namig, kaj bi lahko bil vzrok temu vedenju? Sicer jutri začnema tudi s šolo, mogoče mi bodo tam znali pomagati...

Opiši mi kako se je igrala in odzivala na lajež in vabilo k igri ko je bila še mlajša. Kaj ti storiš, ko pride do tebe vsa prestrašena, ko jo nekdo "nadere".

[simi]

Zanimivo pa mi je tudi to, da se prestraši laježa tudi, če kakšen od njenih prijateljčkov zalaja, ko kaj zasliši in ona točno ve, da lajež ni namenjen njej. Takrat takoj priteče k mojim nogam in se vsede ter pozorno opazuje. Šele nekaj časa po tem, ko se tisti pes vrne k igri, se tudi sama pomiri in se lahko dalje sproščeno igra.

Kako si reagirala na to in kako reagiraš sama.
Kako se ti počutiš, ko greš mimo psa, ki laja za ograjo...

Zakaj te vse to sprašujem. V fantastičnem opisu tvoje reakcije se skriva odgovor.
S svojim vedenjem si nehote sprovocirala tako vedenje pri psički.
Ker si vedno panično odreagirala si to prenesla na njo in sedaj odreagira tako.

Opiši se svoje občutke, ko srečata lajajočega psa.

[simi]

Da boš bolje razumela zakaj te vse to sprašujem in zakaj me zanima kako ti reagiraš ob taki sitacuji, kakšne so tvoje čustvene reakcije.

Pes je vedno korak pred nami. Pa se še tako trudimo ga ne moremo zafrknit.

Pes ima tako dober nos, da prej zavoha naše počutje kot pa nam iz možganov v telo pride informacija kako se moramo odzvati.

Če vzamemo primer. Pes nam najeda in najeda. Končno se odločimo, da bomo to prekinili in tik predno to naredimo pes uboga. Zakaj? Ker je pred nami zavohal kemično reakcijo v našem telesu, da imamo sedaj dovolj. In ker ve, kaj pomeni to, da imamo dovolj je raje odreagiral prej.

Če malo karikeram kako to poteka pri nas. Sami pri sebi se pogovarjamo. Ali smo jezni, ali smo jezni, ja jezni smo! Zdaj bomo pa reagirali. Odločimo se, da imamo dovolj, to pošljemo v možgane, možgani potrdijo, da imamo dovolj, odločimo se da bomo recimo zalavfali proti psu in ga ujeli. telo:OK možgani, zalavfali bomo.
Možgani: ok zalavfali bomo.
Noge: Možgani kako se lavfa?
Možgani: Premikajte se hitreje.
Noge: OK se premikam hitreje.
Srce: Ej možgani, neki se dogaja, kako naj reagiram. Možgani: Tudi ti se premikaj hitreje,.......

Pri tem pogovoru v telesu se sproščajo določene reakcije, ki imajo svoj vonj, ki ga pes zazna. In ker se pes uči iz izkušenj točno ve, kaj pomeni kakšen vonj.
In predno se mi z možgani zmenimo kako se lavfa in vse ostalo, mi že začnemo oddajati ta vonj, ki ga pes zazna. Zato je pes vedno korak pred nami.

In če se vrneva nazaj k tebi.
Ker si v svoji dobri veri, da jo boš ubranila vsega hudega, nanjo prenašala strah do drugih psov.
Tudi tvoje reakcije miritve so, kot si ugotovila naredile več škode kot koristi.

Kako zadevo rešit?
Pri igri z poznanimi psi, s tem, da to njeno vedenje ignoriraš, ko pride do tebe se umakni proti psom, pojdi z njo, da bo videla, da ni nič hudega.

Pri srečanju psov pri ograji, pa začni to postopoma. Če se le da pojdi čim dlje okoli ograje (ampak na tisti strani kjer je ograja), na drugi strani ceste in jo počasi privajaj na to, da bosta šle čedalje bližje.

Predvsem pa pazi nase, na svoje čustvene reakcije.

Verjetno te je vsakič znova strah iti mimo ograje, ker veš kaj se bo zgodilo. In tukaj je vzrok vajinih problemov.
Ta strah si nehote prenesla na psičko.

[Bonie]

Simi, hvala za odgovor.
To, da me ima načitano, bolj kot si mislim, pa že vem  
Tudi z hojo mimo bolj oddaleč in vedno bolj blizu sem že probavala, potem pa z drevesom in klikanjem, ampak res pa je, da sem bila vedno osredotočena samo na to, da ne vleče, ne pa toliko na njen strah. Mogoče je potrebno samo ponavljanje tega, četudi pri tem za zdaj še vleče... Ko se reši stahu, pa delati na tem, da ne vleče v bližini lajajočih psov?
Pa to, da jo ignoriram oz. se približam lajajočemu psu pri igri, bom še poskusila. Tega se pa res še nisem spomnila. Hvala. Sporocim, ce bo kaj napredka.

P.s.: Izogibam se lajajočih psov ne, izogibam pa se psov, za katere vem, da so nevarni in da skačejo čez ograjo oz. imajo lastniki večkrat ograjo kar odprto. To pa zgleda tako, da ne grem po tisti ulici, kjer vem, da je kakšen tak pes... To pa mislim, da ni narobe ali pač?

[simi]

P.s.: Izogibam se lajajočih psov ne, izogibam pa se psov, za katere vem, da so nevarni in da skačejo čez ograjo oz. imajo lastniki večkrat ograjo kar odprto. To pa zgleda tako, da ne grem po tisti ulici, kjer vem, da je kakšen tak pes... To pa mislim, da ni narobe ali pač?

To da se takim izogibaš je prav.

Preberi si Binin odgovor.
Nobene zadeve se ne da narediti hitro, še najmanj pa popravljanja in odpravljanja strahov.

Tukaj sta dve, ki nosita strah v sebi, torej si morata začeti obe, najprej ti, zaupati.

[sanci_cat]

Hm. Moj pes pa misli, da se je vsak pes njegov prijatelj za igro-potem pa ko drug plane nanjga se pa stepeta. Sicer nikol ne začne prvi, ampak na napad odgovori z napadom. Tako ga je en dan peljal moj fant na sprehod, odvezanega. Izza grma pa pride sttaford z lastnikom. Moj itak hitro do njega, češ da se bo igral, tist sttaford ga pa sam zagrab. Na srečo je bil njegov lastnik tok prisoten da ga je v pleksus brcnu da je mojega spustil pa k seb potegnu.
Sam ga pa še zmeri ne izuči tako da me je že malo strah, ker je v našem naselju že kar nekaj sttafordov (4).
Sploh ne vem kako naj mu vbijem v glavo, da ni dobro da gre do drugega psa takoj ko ga vidi.

[Dunja]

Imej ga na povodcu, pa ne bo nikamor sel.

Se strinjam. Pes v urbanem okolju je za na povodec. Ni ravno praktično, je pa sigurno najbolj varno.