Strah

[andi]

Ne, nažalost ne. Zdej imamo zvečer samo televizijo prižgano, tako da ni na stropu senc. Če pa prižgemo luč se Brin izstreli iz kavča v predsobo. Jst mislim, da se že mal norca dela iz mene. Res ne vem kaj bo še pogruntal ta bukselj.

[Alix]

Andi: Zakaj preprosto ne zapreš vrat na hodnik in ga soočiš s strahom? Mogoče bi pa delovalo??? In ga pri tem miriš...pa naj bo še tvoj drug pes tam, da bo videl, da res ni kaj narobe...?

[Alix]

Fortuna: tudi par postov nazaj sem ji priporočala ignoranco...vendar so psi različni...moj bo šel pogledati le, če ga bom jaz recimo spodbujala - če je kaj zanj novega, ali pa ga je česa strah...tako da je pomojem tut dost odvisno od psa kot posameznika...
Lp
Nina

[rina]

Pri nas se pa bojimo zaprtih prostorov. Witty noče biti v hiši. No, gre v predsobo in še eno sobo, drugam se pa ne upa. Kadar grmi ali okoli novega leta, ko so petarde pride celo po stopnicah do dnevne, ampak se trese v kotu ali ob steni.
Malo drugače je pri babi. Tam prostovoljno hodi po celi hiši, ampak ni sproščena in se vedno drži sten ali stolov ali miz...
Pa zelooo se boji vrat oz prehodov. Stoji ob steni in zbira pogum da bo šla "skozi" vrata. Ko ga zbere gre kakor se da hitro skozi in stran od vrat.

Ko je bila mladiček je bila kakšen mesec v hiši, potem pa je morala biti zunaj (jaz sem pa imela načrt da bo ostala v hiši pa ni hotla ).Zdaj je stara 4 leta.

Če bo spomladi imela mladičke, ne morejo biti zunaj. V predsobi tudi ne, v tisti sobi kjer jo ni strah pa ni prostora.

Ima kdo kakšen predlog, kako jo navaditi na hišo?

lp,rina

[Blumina]

Andi!
Ta vikend sem se udelezila resnicno odlicne delavnice o pozitivnih nacinih solanja. Seveda so se teme dotaknile tudi odpravljanju nezazeljenih vedenj pri psih.
Zakaj to govorim na tej temi? Ker smo izvedeli, da obstaja vrsta razlicnih oblik epilepsije, katera je velikokrat kriva za razlicna nepojasnena vedenja. Npr. lizanje sten, strmenje v nekaj, kar tako brez veze, strah pred sencami. Ravno zaradi te zadnje, sem se spomnila nate. Vprasala sem kaj svetujejo v taksnem primeru, kot ga ti opisujes pri Brinu. Odgovor je bil, da pojdi nujno najprej k veterinaju, sele nato pa se lahko obrnes na kaksnega behaviorista, ki ti bo znal svetovati. Menda je v velikem procentu taksnih tezav v ozadju problem z zdravjem.
Upam, da prides na delavnico o klikerju in ti bom lahko v zivo kaj vec povedala.
Ostalim pa. Seveda je zabavno gledati manse, krajse strahove nasih kuzatov, a tezave, ki se vlecejo iz dneva v dan brez pravih vzrokov, ki povzrocajo ne malo tezav lastnikom, predvsem pa se najvec tezav samim psom, niso niti malo smesne in potrebno jim je pomagati.
Prepricana sem, da se Andi ne smeji vec svojemu Brinu, ce se tezave vlecejo vec tednov, ali pa se nikoli ne nehajo, mogoce se celo stopnjujejo. Mogoce je taksna rec zabavna prvic ko jo vidis, ce pa se vlece vec casa, te pa sigurno zaskrbi. Zato Andi, lahko mi pises na privat, pa ti lahko bolj razlozim.
Upam, da vas nisem prevec prestrasila
Uzivajte s svojimi stirinozniki in lep pozdrav
Blumina

[rem]

Od poletja sem se je naš mali bal rolkarjev, kakor hirro je zaslišal zvoke rolk je hotel zbezati , vlekel vrvico, skratka ni prenesel tistega ropotanja, rolkarje poznamo tako da smo poizkušali s spoznavanjem na kraju samem, ni se maral tudi priblizati, čeprav ima te otroke rad, kadar nimajo rolk, potem smo si dve rolki sposodili in jih imeli par dni doma v predsobi, enostavno jih ni maral, ko je zagledal rolko je šel kar rikverc, potem smo se pa dogovorili, da se pridejo otroci rolkat pod balkon, najprej je kar oddirjal v sobo, potem ga je pa premagala radovednost pa jih je šel gledat,sedaj jih glih ne obozuje sam straha ni več

[sammy82]

Sem v napačni rubriki odprla temo  , zato bom napisala še sem:


S Kalo se pridno učimo in veliko že zna. Je zelo ubogljiva in dojemljiva za učenje. Problem pa nastane, ko gremo na srehod kam drugam kot v naravo. Običajno jo voziva na polje in v gozd, sem ter tja pa tudi v Kranj v urbano okolje. Vendar se mesta vedno bolj boji. Namenoma sva jo že zgodaj začela sprehajati v različnih okoljih, da bi se navadila. Na začetku v Kranju ni bilo problema, zdaj pa je vedno hujše. Psička začne zganjati paniko, vsa pohuljena hodi, predvsem pa vleče na povodcu, da imam že občutek, da se bo vsak čas zadavila. (Sicer na polju lepo hodi poleg). V Mali šoli mi je povedal, da naj jo kregam, ker je to neželeno vedenje in bo le tako opustila ta način, vendar mislim, da to ni ravno dobro. Zdaj jo namenoma peljem vsaj enkrat na dan po vasi, ampak pol po polju, pol po cesti, če bi se počasi navadila, pa ne gre nič na boljše, le še slabše je.
Ima morda kdo kakšen nasvet? Je res edina možnost sila, ali je kaka alternativa?
Hvala

[sammy82]

Saj ravno to mi je čudno - kot prvo to, da mi je silo predlagal vaditelj v mali šoli  , kot drugo pa to - kako naj jo hvalim, ali ni ravno to napaka - da bo potem to povezala: aha, če paničarim in vlečem povodec, me hvali, pa še nagrado dobim ...
Čisto sem zmedena

(glede nedelje se pa strinjam, bomo probali